Med uradnim obiskom v Rimu se je slovenski premier Janez Janša sestal z italijanskim kolegom Romanom Prodijem. Predsednika vlad sta se zavzela za reševanje napovedane hrvaške enostranske razglasitve zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu. Hrvaška namerava 1. januarja 2008 uveljaviti zaščitno cono, ki bo veljala tudi za članice EU. Prodi in Janša se zavzemata, da bi to vprašanje reševali v okviru unije, in sicer v sodelovanju med Italijo, Slovenijo, Hrvaško in Evropsko komisijo. "Pričakujemo, da bo Hrvaška spoštovala zavezo iz leta 2004 in da se bo usklajevala z EU, Slovenijo in Italijo," je po pogovorih poudaril Janša.
Premier Janša je tudi izrazil upanje, da bodo na Hrvaškem po nedeljskih parlamentarnih volitvah čimprej oblikovali vlado. Prodi pa pričakuje, da bo po oblikovanju hrvaške vlade po nedeljskih volitvah na Hrvaškem moč nadaljevati pogovore, ki so bili načrtovani že prej.
Janša in Prodi sta se tudi strinjala, da je treba okrepiti sodelovanje med državama, zlasti na področju infrastrukture in energetike. Pri tem je italijanski premier omenil železniško progo Divača-Trst ter sodelovanje med pristanišči v Trstu in Kopru.
Omenila sta tudi širitev schengenskega območja, ki se bo konec decembra povečalo za devet članic, med njimi tudi Slovenijo. "Veselim se najinega snidenja 22. decembra, ko bomo proslavili padec schengenskih meja," je
italijanskemu kolegu na novinarski konferenci dejal Janša. Dodal je, da bo EU s tem simbolnim dejanjem tudi fizično združena, skupaj s prevzemom evra pa bodo izpolnjeni vsi pogoji za še dodatno izboljšanje odnosov med
Slovenijo in Italijo.
Zunanji minister Dimitrij Rupel, ki spremlja premiera na obisku v Rimu, je po srečanju z italijanskim kolegom Massimom D'Alemo dejal, da bosta Italija in Slovenija glede hrvaške zaščitne ekološko-ribolovne cone v Jadranu, ki jo namerava Hrvaška najkasneje 1. januarja 2008 začeti izvajati tudi za članice EU, "usklajevali svoje korake zelo podrobno in v vseh pogledih." Kot je pojasnil, državi menita, da bo Hrvaška zelo težko napredovala v smeri približevanja EU, če bo tvegala, da ta odločitev ostane v veljavi.
Kot je še povedal Rupel, si Rim in Ljubljana prizadevata, da bi Hrvaška preložila veljavnost ERC oz. se ji odpovedala. "Najbrž bomo o tem govorili že na zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose 10. decembra," je napovedal minister.
Janša se je srečal s papežem
Predsednika vlade Janšo je v Vatikanu sprejel papež Benedikt XVI. Premier je sogovornike seznanil s prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja EU, pogovarjali pa so se tudi o odprtih dvostranskih vprašanjih. Gre za lokacijo za novo nunciaturo, proces denacionalizacije cerkvenega premoženja in vprašanja, povezana z vatikanskim sporazumom, med katerimi je tudi duhovna oskrba, je po srečanjih s papežem Benediktom XVI. in državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Tarcisiom Bertonejem, povedal Janša.
Premier Janša je papeža danes tudi povabil na obisk v Slovenijo. "Želeli bi si novega obiska svetega očeta v Sloveniji," je dejal in menil, da bi bila morda primerna priložnost za obisk ob 10. obletnici beatifikacije škofa Antona Martina Slomška, torej leta 2009. Slomška je med obiskom v Sloveniji beatificiral tedanji papež Janez Pavel II.
Janša je med prednostnimi nalogami predsedovanja Evropski uniji med delovnim obiskom v Vatikanu izpostavil unijino širitveno politiko, predvsem na Zahodnem Balkanu, ter medkulturni dialog. V zvezi s slednjim bo Slovenija med predsedovanjem po napovedih predsednika vlade priredila več srečanj z verskimi voditelji; eno med njimi naj bi potekalo aprila prihodnje leto.
Janša o dvostranskih odnosih z Bertonejem
O podrobnostih dvostranskih odnosov se je premier pogovarjal predvsem z vatikanskim državnim tajnikom Bertonejem. Kot je pojasnil, ga je med drugim seznanil s podatki o vračanju premoženja cerkvi, glede katerega je veliko postopkov že zaključenih.
Janša je Bertoneju predstavil tudi pobudo za sporazum s Svetim sedežem o duhovni oskrbi v policiji, obrambnih silah in ustanovah za izvajanje kazenskih sankcij, ki je v Sloveniji v zadnjih dneh dvignila veliko prahu. Kot je pojasnil, je "ta pobuda še zelo na začetku."
KOMENTARJI (245)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.