Bo Slovenija povečala število vojakov, več vložila v zračno obrambo?

Gre za suvereno odločitev gostiteljev, pravijo v Golobovem kabinetu. Srečanje v Londonu pa slovenska stran razume podobno kot tistega, v še ožji sestavi, prejšnji ponedeljek pri predsedniku Emmanuelz Macronu. In sicer, kot neformalno, pripravljalno srečanje pred četrtkovim vrhom odločevalcev v Bruslju. 

Na omenjenem evropskem svetu bo sodeloval tudi premier Golob. Slovenija za zdaj ostaja pri načrtu, da bo dva odstotka bruto domačega proizvoda za vojaške izdatke namenila do leta 2030. A bi se ta načrt, ob morebitnih dogovorih v EU oziroma NATU, lahko kmalu pospešil in podražil. 

Neuradno je slišati za načrte o spodbujanju domače obrambne industrije, povečevanja števila vojakov in vlaganja v zračno obrambo. 

Na drugi strani pa tudi za "mehke prijeme"; kot je vlaganje v železniški koridor Koper-Hodoš, ki bi lahko bil pomembna vojaška oskrbovalna pot. Ali pa denimo unovčitev slovenskega članstva v evropski vesoljski agenciji. Satelite naj bi denimo lahko uporabljali tudi v vojaške namene.  

Kar se tiče mednarodne diplomacije pa za uradno Ljubljano ni dilem. Naša država podpira in pomaga napadeni Ukrajini. Pri tem pa zagovarja pravičen in trajen mir.  

Bo Slovenija povečala izdatke za obrambo?

Odmevno srečanje Trumpa in Zelenskega je na stari celini, ki jo nova ameriška administracija postopoma potiska na obrobje svetovne politike, sprožilo močan odziv. Večina evropskih voditeljev je stopila v bran Ukrajini, tudi predsednica Nataša Pirc Musar. "Mi danes imamo pogovore, ki potekajo brez Ukrajine. In govoriti o varnosti v EU ali v Evropi brez Evrope je skrajno neresno, nepošteno in ni v skladu s tem, kar Evropska unija je," je dejala. 

Da dogajanje v ovalni pisarni spodkopava vrednote mednarodnih odnosov in temelje diplomacije, je še na X-u dodala predsednica. Na objavo Pirc Musarjeve pa se je odzval Trumpov ožji sodelavec, ki je zapisal, da nič ne spodkopava Nata bolj kot neplačevanje dogovorjenega deleža, Sloveniji pa očital, da je ena izmed tistih držav, ki za obrambo zapravi najmanj.

"Špekulacije o tem, kolikšni naj bi bili obrambni izdatki v prihodnje, niso tako enostavne. Enostavno je mogoče nekaterim politikom metati v zrak procente, ampak to na koncu pomeni milijarde, milijarde, ki jih je potrebno nekje vzeti," tako je poziv generalnega sekretarja zveze Nato, da se moramo pripraviti na vojno, saj je to najboljša pot, da se ji ognemo, pred tedni komentiral predsednik vlade Robert Golob. Zaveza, da bo Slovenija za vojaške izdatke namenila dva odstotka BDP je sicer stara več kot 10 let. Do danes je ni uresničila še nobena vlada, kar nas uvršča na sam rep seznama.  

"Dva odstotka (BDP), vse, kar opažam v tem trenutku ni niti približno dovolj. Če tega ne bomo storili, ta hip smo varni, ampak ne bomo več čez štiri ali pet let. Če tega ne boste storili, pojdite na tečaje ruščine ali odidite na Novo Zelandijo," je 15. januarja dejal Rutte. 

"Temeljito bomo razmislili, na kakšen način bi Slovenija lahko povečevala svoje izdatke za obrambo. Zaenkrat smo zadovoljni s tem, kar imamo v proračunih. Ne razmišljamo o povišanju, vsaj ne kratkoročnem," pa je 4. februarja povedal Golob. 

Da bo takšen razmislek potrebno čim prej opraviti, pa je pred pričetkom neformalnega srečanja v Londonu pozval češki premier Petr Fiala. "Če ne želimo, da se agresor širi in če želimo mir, ki traja, se moramo ustrezno oborožiti," je zapisal na X-u. Kar pa ne bo mogoče brez povečanja obrambnih izdatkov na vsaj tri odstotke BDP. Cilj, ki ga trenutno že dosegajo Poljska, Estonija, ZDA, Latvija in Grčija. Slovenija je sicer lani dosegla 1,34 odstotka BDP.