Bo Slovenija podaljšala nadzor na mejah? Odločitev bo znana kmalu

"V tem trenutku intenzivno preučujemo možnost podaljšanja oziroma odprave kontrole na notranji meji z Republiko Hrvaško in Madžarsko. Vemo, da je na Bližnjem vzhodu prišlo do novih dogodkov in da je prišlo do konflikta med Iranom in Izraelom. Ta zaostritev razmer ne kaže ravno na pozitivno rešitev," je Poklukar odgovoril na vprašanje, ali je odločitev o morebitnem podaljšanju nadzora na meji že znana.

Poleg poslabšanja razmer na Bližnjem vzhodu je po njegovem mnenju dodatna previdnost potrebna tudi zaradi prihajajočih olimpijskih iger v Franciji in evropskega nogometnega prvenstva v Nemčiji.

"Slovenija mora odločitev Evropski komisiji najaviti en mesec prej in ta odločitev bo znana v prihodnjih dneh," je povedal.

Trenutno podaljšanje nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki ga je Slovenija uvedla oktobra lani, se sicer izteče v drugi polovici junija. Takrat se bo izteklo tudi trenutno podaljšanje nadzora na italijansko-slovenski meji, ki ga je oktobra lani uvedla Italija.

Kot razloge za podaljšanje nadzora na mejah s sosednjima državama so na vladi decembra lani navedli poslabšanje varnostnih razmer na Bližnjem vzhodu, pozive terorističnih organizacij k izvedbi nasilnih dejanj v zahodnih državah, pa tudi nadaljevanje ruske invazije na Ukrajino, varnostno situacijo v Afganistanu in nasilje v nekaterih afriških državah.

Izzivi za Slovenijo na področju migracij

"Slovenija mora prenesti 12 gradnikov pakta v zakonodajo. Verjamem, da je to kar zahtevna naloga, kajti smo časovno omejeni. V dveh letih je treba izvesti prenos in pa implementacijo vsega tega in verjamem, da bo Slovenija pri tem uspešna," je povedal Poklukar.

Izziva pa po njegovem mnenju ne bo predstavljala samo implementacija nove evropske zakonodaje na področju migracij in azila, ampak tudi nadgradnja informacijskih sistemov.

Kot je povedal, jim je evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson na dvodnevnem zasedanju, ki se danes zaključuje, predstavila časovnico izvajanja pakta, ministri posameznih držav pa so si izmenjali izkušnje. S številnimi kolegi iz primerljivih držav se je sestal tudi na dvostranskih srečanjih.

Po dokončni potrditvi zakonodaje, ki je na Svetu EU predvidena sredi maja, naj bi komisija junija predstavila osnutek skupnega načrta izvajanja pakta, ki bi lahko bil pripravljen jeseni. Nato pa bodo imele članice še nekaj mesecev časa, da bodo pripravile nacionalne načrte izvajanja.

Poklukar pričakuje, da bodo nacionalni načrt pripravili do konca leta. Na ministrstvu so že oblikovali skupino, ki bo pripravila vse potrebno. Glavno breme bo po ministrovih besedah na notranjem ministrstvu, vendar pa gre za horizontalno zakonodajo, tako da bodo pri njenem izvajanju sodelovala tudi druga ministrstva.

"Zato bomo verjetno v naslednjih mesecih ustanovili medresorsko delovno skupino, ki bo naslavljala vse te zahteve iz pakta in jih prenašala v nacionalno zakonodajo," je pojasnil.

V središču zakonodaje, katere namen je celovito urediti upravljanje migracij v EU, je t. i. obvezna solidarnost med državami članicami v primeru, ko se ena ali več njih znajde pod nesorazmernim migracijskim pritiskom. Države bodo lahko sprejele prosilce za azil iz prizadete članice, finančno prispevale v skupni sklad ali pa ponudile operativno podporo.

Odločitev o tem, na kakšen način bo prispevala Slovenija, še ni bila sprejeta, je pojasnil Poklukar. Predvidoma bo morala sprejeti 126 oseb ali pa prispevati 2,8 milijona evrov, pri čemer bo lahko tudi kombinirala oba načina in operativno podporo. Odločitev bo sprejela vlada, je dejal minister.

Obenem je izrazil željo, da bo pakt, ki naj bi zagotovil boljše varovanje zunanjih schengenskih meja, prispeval k odpravi nadzora na notranjih schengenskih mejah. Tega Avstrija že osem let izvaja na meji s Slovenijo, oktobra lani pa ga je na mejah s Hrvaško in Madžarsko uvedla tudi Slovenija. Za to se je odločila po uvedbi nadzora na italijansko-slovenski meji s strani Rima.