Bo šlo tokrat brez zapletov? Bratuškova vabi na parlamentarni vrh

Predsednica vlade Alenka Bratušek je predsednike in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank ter predstavnika narodnih skupnosti v nedeljo, 5. maja, pozvala na sestanek, na katerem bi se politika uskladila o vnosu fiskalnega pravila v ustavo.

Vabila so že razposlana, vse stranke pa še niso potrdile svoje udeležbe. Stranke bi se morale na to temo sestati že minuli petek, a je bil sestanek odpovedan, potem ko se ga ni mogel udeležiti nihče od vodilnih predstavnikov največje opozicijske stranke SDS.

Bratuškova naj bi parlamentarnemu vrhu predstavila nove izračune o javnofinančnih učinkih fiskalnega pravila. Te je vlada napovedala pred dobrima dvema tednoma, ko je DZ sklenil odločanje o zapisu fiskalnega pravila v ustavo prestaviti na 7. maj. Bratuškovi se zdi zdajšnji predlog, po katerem bi se fiskalno pravilo in izvedbeni zakon prvič uporabila za pripravo proračuna za leto 2015, preveč optimističen. Eden glavnih pomislekov tako je, ali poslabšane makroekonomske okoliščine dovoljujejo uveljavitev fiskalnega pravila že z letom 2015 oz. ali je treba datum njegove uveljavitve preložiti, na primer na 2017.

Uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015 naj bi po argumentih vlade tako zahtevala za 800 milijonov evrov višje davke ali druge dajatve oziroma bi se morali za enak znesek dodatno znižati javni izdatki. Vlada meni, da bi to pomenilo prehud poseg v že pridobljene pravice. A tudi začetek uporabe fiskalnega pravila leta 2017 naj bi po trenutnih projekcijah vlade zahteval povečanje prihodkov oziroma znižanje odhodkov države za okoli 400 milijonov evrov. Podobnega mnenja so v največjih vladnih strankah PS in SD.

V SDS ter tudi v SLS in NSi medtem pravijo, da preložitve začetka uveljavitve pravila ne podpirajo, saj bi bil to po njihovem mnenju napačen signal mednarodni javnosti in bi pomenil rahljanje zaveze. Poleg tega poudarjajo, da samo besedilo pravila, ki je srednjeročno naravnano, dovoljuje zadostno mero prožnosti, dodatni manevrski prostor za javnofinančno politiko pa naj bi omogočil izvedbeni zakon o fiskalnem pravilu, ki ga bo moral prav tako sprejeti DZ.

Veber: O odložitvi odločanja o spremembi referendumske ureditve se lahko dogovorimo v nedeljo

Vnos fiskalnega pravila v ustavo se politično povezuje tudi z ustavnimi spremembami o referendumu. Predsednik DZ Janko Veber bo za ponedeljek napovedano izredno sejo DZ, na kateri naj bi odločali o ustavni spremembi glede referenduma, preložil, če bo v nedeljo dobil soglasje poslanskih skupin, ki so zahtevale sklic seje. Sam se mora namreč, kot je pojasnil v odgovoru na pobudo SLS za odložitev odločanja, držati 15-dnevnega roka za sklic seje.

Prvak SLS Franc Bogovič je namreč danes predsednici vlade, predsedniku DZ in vodjem koalicijskih strank poslal poziv k odložitvi odločanja o spremembah ustave, s katerimi bi spremenili referendumsko ureditev. Prepričan je namreč, da bi morali še pred tem zagotoviti 60 dni časa za javno razpravo, kar da je obljubil tudi Veber.

Veber je dejal, da je sam spoštoval dogovor s civilno družbo o roku za dodatno javno razpravo in uvrstil spremembe o referendumu na redno majsko sejo. A so poslanske skupine podale zahtevo za sklic izredne seje na to temo, kar pomeni, da mora predsednik DZ v 15 dneh to sejo sklicati. "Ta rok sicer poteče 10. maja, a sem sejo sklical 6. maja, ker je bilo predvideno, da bi imeli 10. maja že vnovično določanje o fiskalnem pravilu," je pojasnil Veber.

A ob tem dodaja, da je sejo seveda možno preložiti, če se v nedeljo na političnem vrhu tako dogovorijo in torej bodisi vlagatelji zahteve za sklic seje to umaknejo oziroma dajo soglasje za drug termin seje. Ali je to mogoče, Veber sam, kot pravi, težko ocenjuje. Zato bo na odločitev počakal do nedelje, ko sta tako koalicija kot opozicija vabljeni na pogovor k predsednici vlade.

To je že danes pojasnil tudi Bogoviču v pisnem odgovoru. Zapisal je še, da se sicer strinja z njim, da je treba pri odločanju o tako pomembnih vprašanjih prisluhniti stroki in civilni družbi, a da je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi dejstvo, da je obravnava končnega besedila ustavnega zakona v okviru ustavne komisije DZ zaključena in da besedila v tem trenutku ni več mogoče spreminjati.