Vlada je sindikatom javnega sektorja predstavila nov predlog ukrepov za naslednje leto. Poleg podaljšanja večine zdaj veljavnih ukrepov predlaga znižanje dodatka za delovno dobo z 0,33 na 0,25 odstotka. Na mizi je med drugim predlog znižanja povračila stroškov za prehrano s 3,64 na tri evre, pa tudi možnost skrajšanja tedenskega delovnika s 40 na 36 ur.
Če bi sindikati pristali na vladne predloge, bi vlada delno sprostila napredovanja v plačne razrede, in sicer tako, da lahko za en plačni razred napredujejo tisti, ki izpolnjujejo pogoje za napredovanje in so uvrščeni v izhodiščni razred ali največ dva višje. Dovolila bi tudi sprostitev napredovanj v nazive, ampak ti zaposleni višje plače še leto dni ne bi dobili.
Sindikalni pogajalci pravkar preučujejo najnovejše predloge vlade, minister za javno upravo in glavni vladni pogajalec Boris Koprivnikar pa je ob robu pogajanj pojasnil, da so upoštevali predloge in pripombe sindikatov na prvoten vladni predlog. Ob tem so iskali ukrepe, ki bi manj vplivali na posamezne poklicne skupine in delali manjšo razliko med mlajšimi in starejšimi.
Znižali bo dodatek za delovno dobo in ukinili dodatek za stalnost
Po Koprivnikarjevih besedah vnovič predlagajo, naj se razmisli o znižanju dodatka za delovno dobo z 0,33 na 0,25 odstotka za vsako leto dela. Predlagajo tudi ukinitev dodatka za stalnost, ki je značilen za poklice policistov, vojakov, carinikov in gasilcev, a bi ta dodatek transformirali v višjo osnovno razporeditev delovnega mesta teh poklicev. To pomeni, da bi tem javnim uslužbencem osnovno plačo zvišali za en plačni razred – tudi občinskim redarjem, ki sicer zdaj tega dodatka ne prejemajo.
Če želi, lahko zaposleni dela 36 ur na teden
Poleg tega vladna stran predlaga selektivno zmanjšanje tedenske delovne obveznosti. Če torej delavec, ki sicer dela 40 ur na teden, želi delati 36 ur na teden, se lahko sam tako odloči in z delodajalcem sklene tak dogovor, je dejal Koprivnikar.
Predlagajo nov način obračunavanja potnih stroškov
Vlada si želi tudi spremeniti "ta trenutek zelo zapleten" sistem povračila potnih stroškov, ki po ministrovi oceni ustvarja tudi velike nepravičnosti med delavci. Po novem bi kot osnovo za povračilo potnih stroškov upoštevali zgolj kilometrino na podlagi oddaljenosti od delovnega mesta.
Vztrajajo še pri znižanju števila zaposlenih za en odstotek na letni ravni, a ne pri tistih proračunskih uporabnikih, ki zmanjšajo obseg oddaje del zunanjim izvajalcem.
80 namesto 127 milijonov evrov prihranka
Ob tem je Koprivnikar poudaril, da so v primerjavi s prvotnim predlogom dodatnih ukrepov novega "kar občutno spustili", saj so iz 127 milijonov evrov prihranka zdaj pristali na okoli 80 milijonih evrov dodatnega znižanja. Pri tem pa po ministrovih besedah ne morejo točno oceniti, koliko bi prinesel ukrep možnosti skrajšanja delovnega časa.
"Smo pa precej znižali svoja pričakovanja in se zavedamo, da glede na sprejeti proračun moramo vsak milijon, ki ga popustimo na plačni strani, dobiti nekje drugje," je dejal in dodal, da iščejo t. i. horizontalne ukrepe z denimo optimizacijami javnih naročil in zunanjih storitev.
KOMENTARJI (354)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.