Bo severovzhod države kmalu dobil letalsko obrambo pred točo?

Toča je severovzhod Slovenije v letošnjem letu prizadela že večkrat, zato se mnogi sprašujejo, zakaj letalska obramba pred točo še ne deluje. Razlog se skriva v ministrstvu za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano, ki še ni zaključilo vseh postopkov. A na ministrstvu sedaj zagotavljajo, da bo podpis pogodbe z izvajalcem mogoč takoj, ko poteče zakonsko predpisani rok objave obvestila za prostovoljno transparentnost. Ta teče od ponedeljka, iztekel pa se bo 21. junija.

Sistem letalske obrambe pred točo bi prišel prav že danes, saj vremenoslovci za popoldanske ure ponovno napovedujejo nevihte - te bodo močnejše prav na severovzhodu države. 

Zaradi dolgotrajnosti izbire izvajalca so razočarani tako na severovzhodu države, kot tudi v Letalskem centru Maribor, ki je edini izvajalec te obrambe. Vodja projekta protitočne obrambne pri Letalskem centru Maribor, Darko Kralj, pravi, da bodo obrambo zagotovili takoj ob podpisu pogodbe, ter dodaja, da so pripravljeni. Predlagali so, da bi začeli že prej, vendar zaradi zakonodaje to ni mogoče. 

In hkrati se sprašuje, kaj se je letos dogajalo oziroma zakaj pogodbe tako dolgo ni, saj gre za utečeno zadevo. Vlada je že na seji 26. aprila podprla izvajanje letalske obrambe pred točo s posipanjem točonosnih oblakov na območju severovzhodne Slovenije v letih 2018 in 2019.

"Veliko škode bi preprečili, čeprav meteorologi še vedno menijo drugače, tudi škodo ob avstrijski meji pred kratkim, ki je bila v veliki meri posledica našega neukrepanja, upam pa, da ne bo še zdaj kakšnega nepredvidenega zapleta," še pravi Kralj.

Tudi v Pomurju ne razumejo, kaj se je letos zapletlo 

Razburjeni so tudi v Pomurju, saj jih že nekajkrat prizadelo neurje s točo. Na seji sveta regije pred nekaj dnevi so poudarili, da je bil dogovor o obrambi pred točo sprejet že decembra, zato ne razumejo, zakaj so se birokrati zganili šele čez pol leta.

Vseh 27 pomurskih občin se je pred tremi leti strinjalo, da podprejo letalsko obrambo pred točo kot eno ob možnosti zaščite. "Javnih naročil v tem primeru ne razumem, saj gre vendar za naravno nesrečo, pri kateri je treba ukrepati takoj. Ali bomo ob poplavi ali požaru čakali na javno naročilo, kdo bo šel reševat ali gasit?" je dejal eden od županov.

Župani niso bili navdušeni niti nad petimi pomurskimi občinami, ki niso prispevale dodatnega denarja, menijo, da zbiranje "prostovoljnih prispevkov občin" ni primerno, ampak bi morala država določiti kriterije za plačilo glede na število prebivalcev in velikost občin. Ministrstvo za kmetijstvo pred točo prispeva do 35 odstotkov finančnih sredstev, preostalo pa občine, ki so vključene v izvajanje letalske obrambe pred točo. Prijavilo se jih je 57 občin z deležem dobrih 158.000 evrov, vlada je dodala dobrih 85.000 evrov.

Prvotna ponudba izvajalca je bila okoli 400 tisoč evrov, ministrstvo pa ga je pozvalo naj ceno zniža. Končna ponudba je tako znašala dobrih 252 tisoč evrov, hkrati so občine prispevale nekaj več denarja.