Zahtevo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, potem ko je prejšnji teden poslanska skupina SDS začela zbirati podpise za referendum, podpirajo tudi v NSi.
"Nova Slovenija je sopodpisnica pobude za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, saj je t.i. tehnični zakon o izbrisanih nepotreben, povzročil bo nepredvidene in velikanske finančne posledice, ruši pa tudi ustaljen pravni red," je za 24 ur povedal vodja poslanske skupine NSi Janez Drobnič. "Nima smisla vsiljevati stalnega bivališča in državljanstva ljudem, ki ne izkazujejo lojalnosti tej državi."
"Mi se zavzemamo za to, da bi se to rešilo, ampak ne na katerikoli način. Način, ki ga je državni zbor sprejel, se nam po naši oceni zdi nesprejemljiv, zato želimo, da se o tej stvari dokončno v skladu z našim ustavnim redom odločijo naše državljanke in državljani, saj nam to možnost naša zakonodaja omogoča, zato jim to hočemo nuditi," je dodal prvak stranke NSi Andrej Bajuk.
Menijo, da je bil zakon sprejet na hitro in nepremišljeno ter v nasprotju s predpisanim zakonodajnim postopkom. Zakon je po njihovem mnenju diskriminatoren, saj daje posebne pravice izključno državljanom republik nekdanje Jugoslavije, ki so imeli stalno prebivališče v Sloveniji do 25. februarja 1992, ne pa tudi državljanom članic EU in drugih držav. Poleg tega se zakon nanaša izključno na osebe, ki so bile izbrisane iz seznama oseb s stalnim prebivališčem na območju Slovenije po 25. februarju 1992, ne pa tudi na številne osebe, ki so bile črtane iz uradnih evidenc stalnega prebivalstva že pred tem datumom.
Bohinc: Referendum bi bil protiustaven
Minister za notranje zadeve je zavrnil argumente predsednika SDS Janeza Janše za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Bohinc je na novinarski konferenci med drugim pojasnil, da omenjeni zakon izbrisanim ne daje nobenih novih pravic glede njihovega statusa in glede zahtev po odškodninah.
Na osnovi aprilske odločbe ustavnega sodišča (US) predstavlja namreč le formalno podlago za izdajo ugotovitvenih odločb o stalnem prebivanju od izbrisa leta 1992 dalje za tiste izbrisane, ki so kasneje pridobili pravico do stalnega bivanja. Po ministrovem mnenju bi bilo referendumsko preverjanje zakona v direktnem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča, zato bi ga "zelo začudilo, če bi ustavno sodišče ali celo državni zbor dovolila takšno referendumsko preverjanje".
Bohinca bi tudi presenetilo, če bi pobudniki referenduma zbrali potrebnih 30 poslanskih podpisov za razpis referenduma, saj so koalicijski poslanci z glasovanjem za tehnični zakon pokazali, da je bil dosežen konsenz o spoštovanju načela pravne države in odločbe ustavnega sodišča. Opozicijske stranke, ki so 28. oktobra v državnem zboru glasovale proti sprejetju tehničnega zakona (SDS, NSi, in SNS) imajo sicer v parlamentu skupaj 25 poslancev.
Janša: Zelo blizu zadostnega števila podpisov za razpis referenduma
Poslanski skupini SDS za zdaj sicer še ni uspelo zbrati potrebnih 30 poslanskih podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o tehničnem zakonu o izbrisanih, vendar so po besedah predsednika stranke Janeza Janše zelo blizu zadostnemu številu. Poleg podpisov poslancev strank koalicije Slovenija in SNS so namreč zbrali tudi več podpisov v drugih poslanskih skupinah, še vedno pa zbirajo tudi podpise državljanov. "Ker se podpise zbira po posameznih poslanskih skupinah, trenutnega rezultata še ne vem, smo pa zelo blizu," je bil samozavesten Janša.
Janša zato napoveduje, da bo pobuda oziroma zahteva za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma v vsakem primeru vložena v predpisanem roku
"Zbiranje podpisov za razpis referenduma je edina možnost, da preprečimo uveljavitev takšnega absurdnega zakona, razne če državni svet ne bo izglasoval veta na zakon in bo državni zbor o njem moral še enkrat glasovati," je pojasnil Janša. Predlagani zakon vlade ne popravlja krivic, ampak bo v primeru sprejetja povzročil veliko krivico stotisočim lojalnim državljanom slovenske države, ki so si državljanstvo pridobili v skladu z mednarodno usklajenimi predpisi.
Če bi bila sprejeta pobuda ali zahteva za referendum, bi lahko državni zbor od ustavnega sodišča zahteval njeno presojo. A Janša meni, da bi v tem primeru ustavno sodišče težko priznalo napako ali da bi realno razsojalo, saj je v odločbi tudi samo naredilo nekaj napak. V tej fazi gre lahko zahteva ali pobuda na ustavno sodišče le, če jo tja pošlje večina v državnem zboru.
Krivic: V SDS in NSi ne vedo, kaj govorijo
Pravni zastopnik izbrisanih Matevž Krivic na očitke na račun tehničnega zakona s strani SDS in NSi odgovarja, da v teh dveh strankah sploh ne vedo, kaj govorijo. Pravi, da odločbe ustavnega sodišča niti zakona očitno sploh niso prebrali ali pa se delajo, da ga ne razumejo. Glede očitkov, da je bilo po prejšnjem zakonu o tujcih tem ljudem omogočena pridobitev stalnega prebivališča, Krivic odgovarja, da so ravno zato nekateri od prizadetih leta 1995 sploh lahko dobili stalno prebivališče.