Na današnjem dnevnem redu seje hrvaškega sabora je bil tudi predlog o odpravi zakona o ratifikaciji pogodbe o krški jedrski elektrarni Nek. Ključni določbi pogodbe, ki zavezujeta obe državi, določata, da morata obe oblikovati in vlagati denar v sklad za razgradnjo elektrarne.
Predsednik HSLS-ja, stranke, ki je dala predlog o tem, Dražen Budiša, zahteva odstop od diplomatske note, s katero je avgusta lani Slovenijo obvestila o ratifikaciji pogodbe o NEK-u. V njej je Hrvaška Slovenijo tudi opozorila, da bo sabor, če Slovenija pogodbe ne ratificira do 1. januarja 2003 razmislila o tem, da ukine zakon o ratifikaciji pogodbe. Dokument je DZ ratificiral sinoči.
Kot je znano, je slovenski parlament ratificiral pogodbo o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Za ratifikacijo jih je glasovalo 41, proti pa jih je bilo 21 (navzočih 63), od tega poleg opozicijskih poslancev tudi štirje iz SLS-a in dva iz LDS-a. Državni zbor je k zakonu o ratifikaciji pogodbe sprejel tudi dopolnilo, ki ga je pred tem kot matično delovno telo na nujni seji potrdil tudi odbor za zunanjo politiko, nanaša pa se na ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, kot ga predvideva osnutek pristojne evropske direktive.
HEP zadovoljen z ratifikacijo
Uprava Hrvaškega elektrogospodarstva (HEP) pa je v zvezi z ratifikacijo meddržavne pogodbe o NEK v slovenskem parlamentu izrazila zadovoljstvo, da je podjetju po skoraj petih letih omogočena uresničitev lastniškega statusa v Nuklearni elektrarni Krško.
"V tem trenutku uprava HEP izraža zadovoljstvo, ker mu je po skoraj petih letih omogočena realizacija lastniškega statusa v Nuklearni elektrarni Krško, oziroma vnovična posest tega varnega, zanesljivega, energetsko pomembnega in po proizvodni ceni konkurenčnega izvora električne energije," so zapisali v sporočilu za javnost.
Dodali so, da je za uveljavitev slovensko-hrvaške pogodbe o NEK - sabor jo je ratificiral 3. julija lani -, potrebna še diplomatska nota, s katero bo Slovenija obvestila Hrvaško o ratifikaciji sporazuma. HEP bo, ko ga bo hrvaška vlada obvestila o prejemu diplomatske note, začel s pripravami za uresničitev družbene pogodbe o NEK.
Kot je znano, so meddržavno pogodbo o NEK na ministrski ravni podpisali v Krškem 19. decembra 2001, hkrati pa sta predsednik uprave HEP Ivo Čovič in direktor družbe Elektro-Slovenija (ELES) Vekoslav Korošec podpisala družbeno pogodbo, ki opredeljuje način skupnega upravljanja elektrarne.
Predvideno je bilo, da takoj po ratifikaciji v parlamentih obeh držav in začetku veljave meddržavne pogodbe o NEK stopi v veljavo tudi družbena pogodba, HEP pa bi s 1. julijem 2002 znova začel prevzemati električno energijo iz Krškega.
V HEP menijo, da je prvi korak k uresničitvi meddržavne pogodbe ustanovitev družbe NEK d.o.o., v kateri bo HEP enakovreden partner slovenski družbi Eles Gen, paritetno pa bodo sestavljeni tudi organi družbe, in sicer skupščina, nadzorni svet in uprava. Pred začetkom poslovanja nove družbe pa morajo predstavniki lastnikov ugotoviti tehnično-finančno stanje v nuklearki. Začetek veljave meddržavne pogodbe o NEK pomeni, da slednja postaja glavni dokument za uravnavanje odnosov med dvema lastnikoma, umaknejo pa se tudi vsi sproženi sodni spori.
