Jean-Claude Juncker: Vprašanje slovensko-hrvaške meje voditeljev EU ne zanima in nihče ne ve, za kaj gre

Vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško ni le dvostranski problem, temveč je to problem, ki vpliva na celotno EU in na evropsko prihodnost Zahodnega Balkana, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker danes v Bruslju pred srečanjem s predsednikom republike Borutom Pahorjem.

V tem duhu komisija predlaga stranema svoje posredovanje, če to želita, je dejal Juncker, a komisijine vloge pri tem ni podrobneje pojasnil. Prvi korak bo po njegovih navedbah spraviti strani skupaj, pri čemer ocenjuje, da razlike niso tako zelo velike.

Juncker je še ponovil stališče komisije, da je arbitražno razsodbo treba spoštovati, in poziv k izogibanju incidentom. Pripomnil je tudi, da to vprašanje nikogar drugega ne zanima in da nihče ne ve, za kaj sploh gre. Prav tako je predsednik komisije izpostavil, da nikoli več ne želi česa podobnega in da bo treba preostala odprta vprašanja meje v regiji Zahodnega Balkana rešiti pred vstopom držav v unijo.

Na vprašanje, ali se strinja s slovenskim stališčem, da Hrvaška z zavračanjem arbitražne razsodbe krši evropsko pravo, je šef komisije odgovoril, da preprosta vprašanja nimajo vedno preprostih odgovorov.

Predsednik Pahor pa je pozval k dejavnejši vlogi komisije in tudi Junckerja osebno v prizadevanjih za uresničitev arbitražne odločbe. Izpostavil je, da je to politična, pravna in moralna dolžnost komisije ter da gre za verodostojnost unije.

Pahor je še povedal, da prihaja k Junckerju z nekaj zamislimi, kako bi lahko komisija pomagala, vendar jih ni želel razkriti pred pogovorom s predsednikom komisije. Poudaril je tudi, da so konkretni koraki seveda v rokah komisije.

Po srečanju je slovenski predsednik po Twitterju sporočil, da je "pogovor s predsednikom komisije Junckerjem prinesel določen napredek v razumevanju odgovornosti in vloge Evropske komisije za implementacijo arbitražne sodbe o meji".

Pahor, ki se je danes v Bruslju sestal tudi s predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom, je sicer na skupni novinarski konferenci z Junckerjem spomnil, da imajo vsi trije nekaj skupnega - podpis pod pogodbo o pristopu Hrvaške k EU, tedaj v vlogi premierjev Slovenije, Luksemburga in Poljske.

Arbitražni sporazum je omogočil, da je Hrvaška julija 2013 postala članica EU, je še spomnil Pahor ter izpostavil, da Hrvaška z nepriznavanjem arbitražne odločbe krši pogodbo o lastnem pristopu k EU ter mednarodno in evropsko pravo.

Odlašanje z uresničitvijo arbitražne razsodbe ali njena neuresničitev bi lahko pomenila veliko manevrskega prostora za tiste politične sile, ki vidijo priložnost v spodbujanju nacionalizma ter nespoštovanju sprejetih zavez in mednarodnega prava, je še opozoril Pahor.

Ob tem je slovenski predsednik pozval komisijo, naj ne odlaša s prvim korakom in naj da hrvaški strani vedeti, da misli resno, ko pričakuje uveljavitev sporazuma. Hrvaško pa je pozval, naj v Ljubljano in Bruselj čim prej sporoči, da je pripravljena spoštovati arbitražno razsodbo.

Tusk je po srečanju s slovenskim predsednikom tvitnil, da mu čestita za ponovno izvolitev in da sta razpravljala o razmerah v regiji. Na vprašanje, kakšno je Tuskovo stališče o vprašanju arbitraže, so v njegovi tiskovni službi zgolj potrdili, da je bila tudi to tema pogovorov, a dodali, da ne morejo posredovati podrobnosti.

Juncker pa je še dejal, da je vesel obiska dobrega prijatelja, s katerim sta se vedno dobro razumela in ki ga ima zelo rad, saj ima zelo proevropsko stališče. Poudaril je tudi, da je prijatelj Slovenije, ki je "velika nacija", in da so zanj pomembni interesi malih držav.

Podrobnosti o vsebini današnjih pogovorov za zdaj ni bilo mogoče izvedeti, je pa neuradno slišati, da je glede na naravo glavne teme dejstvo, da je bila novinarska konferenca pred srečanjem, omogočilo bolj poglobljeno razpravo.

Bo 'Regata za razum' rešila mejni spor?

Medtem ko se slovenski predsednik Borut Pahor trudi prepričati EU, naj zavzame aktivnejšo vlogo pri reševanju mejnega spora med Hrvaško in Slovenijo, dogajanje v Piranskem zalivu "ne pusti spati" tudi številnim hrvaškim politikom, generalom in ostalim državljanom.

Hrvaški veteran domovinske vojne in branilec Vukovarja Petar Janjić - Tromblon je tako sporočil, da bo glede na neodgovorno diplomatsko obnašanje obeh vlad, hrvaške in slovenske, vzel stvari v svoje roke.

"Pripravljam akcijo, s katero bom poskušal hitreje rešiti težave na meji," je povedal. Pozval je vse  borce, ribiče, intelektualce in druge "razumne" ljudi z obeh strani meje, da stopijo skupaj in rešijo konflikt. "Verjamem, da bi morala civilna družba sprejeti potrebne ukrepe, da predstavniki obeh vlad čim hitreje sedejo za skupno mizo. Doseči moramo soglasje in rešiti pomemben politični problem za našo državo."

In kako namerava Tromblon to storiti? Z dobrodelno regato v Piranskem zalivu. Odvila se bo 3. februarja letos ob 10. uri s startom v Umagu. "Obe vladi sta imeli več kot dovolj manevrskega prostora, da bi se dogovorili za mirno rešitev mejnega spora, saj sem ju že pred dnevi opozoril na to, kaj nameravam storiti. A se nista odzvali. Zato sem pričel z organizacijo "Regate za razum - Piranski zaliv - Savudrijska vala"," je dejal Petar Janjić - Tromblon.

Danes je namreč potekel petdnevni ultimat, ki ga je Janjić postavil hrvaškem premierju Andreju Plenkoviću za ureditev spora o meji s Slovenijo. Glede na to, da se premier Plenković javno ni odzval na njegov ultimat, ki je potekel ob 16. uri, je Janjić predstavil progam regate, ki jo je napovedal za soboto, 3. februarja. Če bo slabo vreme, bo regato prestavil na nedeljo, 4. februarja.

Dejal je, da ga je do danes kontaktiralo že več kot 300 oseb iz Dalmacije in Istre ter drugih delov Hrvaške, ki bi bili pripravljeni zapluti v Piranski zaliv, a ker je vreme pozimi precej nepredvidljivo, se je odločil, da bodo ljudi v zaliv namesto tega vozile turistične barke. Ladijske vozovnice bodo prodajali po 50 kun (6,7 evra) na osebo.

Ladje bodo izplule do "danes mednarodno priznane morske meje med Hrvaško in Slovenijo". Sredi Piranskega zaliva bo vsako združenje spustilo v morje vence za vse umrle in pogrešane hrvaške vojake. Na plovilih bodo imeli minuto molka, nato pa se bodo oglasile ladijske sirene. Udeleženci bodo imeli hrvaške zastave ter zastave svojih mest in združenj, je napovedal.

Sodelovanje na regati Tromblon sicer pričakuje tudi od "prijateljev" iz Slovenije. Med temi navaja med drugim Romana Leljaka in predsedstvo Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Na hrvaški strani so sodelovanje potrdili nekateri znanstveniki in intelektualci, Tromblon pa je povabil zraven tudi hrvaške ribiče, ki bi "morali potrditi sodelovanje", kot se je izrazil organizator regate. 

Kako so se na vse skupaj odzvali hrvaški ribiči? Mihael Kocijančić je dejal, da bi kakršne koli solistične akcije otežile nadaljnje pogovore in da bi s tem naredili nekaj korakov nazaj. "Ni nam v interesu, da se stvari rešujejo na tak način."

Ribič Danilo Latin pa je dodal: "Mislim, da z racionalnim ravnanjem ni še nihče nikoli ničesar izgubil."

Tromblon poudarja, da gre za mirno akcijo in opozarja slovensko policijo, da jih ne ovira pri njihovem početju. 

"Opozarjam slovensko policijo, naj nas ne ovira pri izražanju časti umrlim hrvaškim vojakom. V primeru provokacij, nepooblaščenega vstopa na hrvaško ozemlje in posledično kršitve hrvaške ozemeljske celovitosti, bo odgovorna za vse možne nezaželene in nenačrtovane dogodke," je zaključil Petar Janjić Tromblon.

Janjić je prejšnji teden v pogovoru za hrvaško uredništvo regionalne televizije N1 izjavil, da njegovo akcijo "absolutno podpira" hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović. Slednja njegovih besed ni javno ne potrdila niti zanikala.

Hrvaški Most znova za razglasitev gospodarskega pasu v Jadranu

Hrvaška opozicijska stranka Most neodvisnih list je medtem znova predlagala ukinitev hrvaške ekološko-ribolovne cone (ERC) v Jadranu in se zavzela za razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu. Predsednik Mosta Božo Petrov je danes v Splitu izjavil, da bi Hrvaška morala razglasiti svoj gospodarski pas v Jadranu.

Most je razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu postavil kot enega od pogojev za sodelovanje v vladi s HDZ jeseni 2016.

Hrvaška vlada je nato najprej ministrstvu za zunanje zadeve naložila, naj začne posvetovanja z državami članicami EU in Evropsko komisijo o zaščiti hrvaških interesov v Jadranskem morju, kar predvideva tudi razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu, potem pa se o tem na Hrvaškem ni več govorilo. Most je zaradi afere Agrokor izstopil iz vladne koalicije lansko pomlad.

Petrov je danes novinarjem v Splitu dejal, da ni več vprašanje, ali Hrvaška lahko razglasi gospodarski pas v Jadranu, temveč to mora storiti, kar je v skladu s konvencijo Združenih narodov o pravu morja iz leta 1982 in priporočilom Evropske komisije članicam EU iz leta 2013, naj razglasijo svoje gospodarske pasove zaradi lažjega izvajanja jurisdikcije in javnih pravil.

Kot je poročal hrvaški radio, je Petrov še dejal, da ne gre samo za ribiške kvote, temveč tudi ekološko zaščito hrvaškega morja in izkoriščanje naravnih bogastev. Ocenil je, da bi razglasitev gospodarskega pasu v Jadranu pomenila izvajanje suverene hrvaške politike na 28.0000 kvadratnih kilometrih morja.

Most je obudil razglasitev hrvaškega gospodarskega pasu v Jadranu v času, ko poteka spor med Zagrebom in Ljubljano o uresničevanju arbitražne razsodbe o meji med državama. V Mostu zavračajo arbitražno razsodbo. Prepričani so, da Slovenija in BiH zaradi svojega zemljepisnega položaja ne moreta imeti ne gospodarskega pasu in ne epikontinentalnega morja.

Hrvaški sicer ni uspela v celoti uveljaviti niti svoje zaščitne ekološko-ribolovne cone (ERC), ki jo je razglasila leta 2003. Zaradi pritiskov Italije in Slovenije je Zagreb leta 2008 v zakon o ERC uvrstil tudi izjeme za članice EU.