Pritožba zavrnjena, Radan bo moral iz bolnišnice nazaj v pripor

Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je zavrnil pritožbo na sklep o priporu zdravnika Ivana Radana, ki ga sumijo sedmih umorov, so sporočili s sodišča. Sodišče je pripor odredilo v torek, njegov zagovornik Milan Krstić pa se je na sklep pritožil v sredo.

Krstić je v odzivu na odločitev senata povedal, da ta očitno ni upošteval niti enega njegovega argumenta, niti pojasnil Radana iz 7-urnega zaslišanja. Še vedno je prepričan, da bi Radana morali spustiti na prostost, saj ponovitvena nevarnost, ki mu jo očitajo, ne obstaja, ker ne dela več kot zdravnik, so poročali v oddaji 24UR.

Radan se je kmalu po prihodu v pripor na Povšetovi v Ljubljani samopoškodoval. Z reševalnim vozilom so ga prepeljali na zdravljenje v Univerzitetni klinični center (UKC) Ljubljana, kjer še vedno leži, varujejo pa ga pravosodni policisti. Ko bo lahko zapustil bolnišnico, bo torej mesec dni v priporu. Kdaj se bo to zgodilo, še ni jasno.

Sicer pa kazenska ovadba in prijava Odvetniški zbornici grozita tudi odvetniku Krstiču. Ker je pred dnevi dejal, da je policijska ovadba zoper njegovega klienta "svetovna neumnost bolnih kriminalistov," naj bi ga ti ovadili zaradi razžalitve, so še poročali v oddaji 24UR.

Cerar: Nad zdravstvom bi lahko obvisela zelo temna lisa

Danes se je na Radanov primer odzval tudi premier Miro Cerar. Če se bodo obtožbe izkazale za utemeljene, bo po njegovem mnenju nad zdravstvom obvisela "zelo temna lisa, za katero bodo morali tudi sami zdravniki in drugi zaposleni v zdravstvu storiti nekaj, da se počasi izbriše".

Prav zato je po oceni premierja še posebej pomembno, da se v zdravniški zbornici in zdravstvenih organizacijah čim prej ugotovi dejansko stanje in sprejmejo odločitve. V tem smislu je tudi poziv ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc vodstvu UKC Ljubljana k odstopu, je še dodal.

Premier zdravnike svari, da "če bodo prepočasni ali lažno stanovsko solidarni, kar se včasih dogaja v slovenskih poklicnih skupinah, bo to škodovalo tako njim samim kot seveda tudi posledično vsem nam".

Možina: Serijska kazniva dejanja brez vednosti okolice niso možna

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina ugotavlja, da ni mogoče, da en človek serijsko počne taka dejanja, ne da bi za to vedela okolica. Kot pravi, ne razume poslušnosti, lojalnosti in skrivanja.

Zgodba Možine sicer ni presenetila, saj so vseskozi sumili, da so odnosi tu zapleteni. Je pa presenečen nad obsegom zgodbe, saj je Radana doletelo več kot za 20 kazenskih ovadb. Možina poudarja, da celotna zgodba predvsem ne sme pripeljati do panike in obtoževanj ter prelaganja odgovornosti enega na drugega, saj je, kot pravi, najbolj odgovoren Radan. Dodal je, da so tudi sestre zelo dobro izobražene in se morajo zavedati, da ne smejo slepo slediti ukazom ali navodilom zdravnika, o vseh sumih pa morajo poročati predstojniku oddelka.

Ob kaznivih dejanjih, ki jih policija očita Radanu, lahko zbornično razsodišče druge stopnje po oceni Možine Radanu tudi odvzame licenco. Možina meni, da bo razsodišče podalo pobudo o ugotavljanju večje strokovne napake, na podlagi teh ugotovitev pa bi torej lahko prišlo do odvzema.

Zdravniško društvo svari pred posploševanjem

Dogajanje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana so obsodili tudi v zdravniškem društvu. Ocenjujejo ga kot tragično in obžalovanja vredno. Ob tem je predsednik društva Pavel Poredoš pozval javnost in medije, naj ne aplicirajo napak posameznika na vse slovenske zdravnike.

Po njihovem prepričanju je treba vzpostaviti nadzorne in varnostne mehanizme, da se taka dejanja ne bodo več ponovila. "Nerazumljivo je namreč, da so se dejanja, ki jih očitajo zdravniku Radanu, dogajala več kot eno leto in niso bila prepoznana ali pa spregledana," poudarjajo. "Obsojamo vsakršno dejanje, ki ni namenjeno pomoči bolnikom, zlasti kritično bolnim," dodajajo.

Opozarjajo, da je temeljno poslanstvo zdravnika, da skrbi za ohranjanje življenja od spočetja do naravne smrti in nima nič skupnega z evtanazijo, še manj z naklepnim umorom. Zagotavljajo, da bodo storili vse v njihovi moči in pristojnosti, da se takšna dejanja v bodoče ne bodo dogajala. Kolege in vodstva zdravstvenih zavodov bodo spodbujali k odgovornosti in da se vzpostavijo ustrezni kriteriji in mehanizmi.

Varuhinja pacientovih pravic dobila več prijav svojcev o nepravilnem zdravljenju

Varuhinja pacientovih pravic v Ljubljani Duša Hlade Zore pravi, da kakršnih koli prijav bolnikov ali njihovih svojcev glede neustreznih razmer na nevrološki kliniki UKC Ljubljana ni dobila. Priznava pa, da po informaciji glede primera Radan prejema več prijav svojcev bolnikov o nepravilni oskrbi, zaradi česar naj bi bolniki umrli. Te pritožbe so se nanašale na UKC Ljubljana in na Onkološki inštitut Ljubljana, ne pa konkretno na nevrološko kliniko UKC, je pojasnila. Povečanje števila prijav svojcev, da bolniki niso dobili zadostne pomoči in so zato umrli, pripisuje medijskemu poročanju o Radanovem primeru. "Na to temo prej v moji delovni praksi ni bilo govora," je dejala.

Varuh se po takšni prijavi najprej pozanima pri zdravstveni ustanovi o konkretnem primeru in nato skušajo primer pojasniti svojcem, po potrebi tudi organizirati sestanek med svojci in predstavniki bolnišnice. Če s tem ne uspejo razrešiti zadeve, pa gre pritožba na nacionalno komisijo za varstvo pacientovih pravic. Če pa posumijo, da je bila pri zdravljenju storjena strokovna napaka, primer odstopijo zdravniški zbornici. V konkretnih prijavah jim ni bilo treba posredovati zadev ali na zbornico ali nacionalno komisijo, saj "so se zadeve umirile", ko so svojci dobili pojasnila zdravstvene ustanove.

Sindikat opozarja na slabe poklicne odnose med zdravniki in medicinskimi sestrami

Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije ob primeru Radan opozarja, da so poklicni odnosi in komunikacija med zdravniki in zaposlenimi v zdravstveni negi marsikje neprofesionalni, konflikti in mobing pa so vsakodnevna praksa. Veliko težavo vidi tudi v nejasni delitvi dela in odgovornosti med zdravniki in medicinskimi sestrami.

Zato sindikat Ministrstvo za zdravje in strokovne institucije na področju zdravstva poziva, naj resno pristopijo k uveljavitvi kadrovskih in drugih standardov za zaposlene v zdravstveni negi ter razrešijo dileme glede odgovornosti in pristojnosti medicinskih sester. "Pomembno je tudi, da se s pomočjo vseh pristojnih vzpostavita delovanje zdravstvenega tima in profesionalna komunikacija povsod tam, kjer je ta nezadostna ali neprimerna," poudarja sindikat. Po njegovem mnenju oviro predstavljajo tudi slaba profesionalna avtoriteta, slabo medpoklicno sodelovanje v zdravstvenem timu, relativno nizek družbeni vpliv in plače.

Sindikat delavcev v zdravstveni negi tudi pojasnjuje, da se medicinske sestre na ljubljanski nevrološki kliniki v zvezi s primerom Radan niso obrnile nanje. Ob tem še dodaja, da zaradi pomanjkanja medicinskih sester in njihove preobremenjenosti ni mogoče v celoti zagotoviti kakovostnega in varnega dela.

Zaskrbljeni tudi v poslanskih skupinah

Poslanka SDS Jelka Godec je spomnila, da so v stranki že na nedavni seji odbora za zdravstvo, na kateri so opozarjali na nepravilnost na nevrološki kliniki, pristojne pozivali k prevzemu odgovornosti. Podobno meni tudi v tem primeru. "Če UKC, kot kaže, ne reagira na poziv ministrice, je pa vprašljivo tudi njeno mesto," je pojasnila.

Tudi poslanec DeSUS Tomaž Gantar "brez kakršnega koli dvoma" podpira zahtevo ministrice po odstopu vodilnih. "Gre za primer, ki se ni zgodil čez noč in enkrat, ampak odraža izredno slabe odnose in nepravilnosti, ki so se očitno dogajale dalj časa. Odgovornosti se vodstvo UKC ne more izogniti," je poudaril.

Za poslance SD je najpomembnejše, da UKC "ne glede na trenutne okoliščine zagotavlja najvišjo kakovost oskrbe bolnikov ter pogojev dela za zaposlene". Obenem delijo skrb zaradi ravnanj omenjenega zdravnika in dogajanj na intenzivnem oddelku nevrološke klinike, zato je pomembno, da pristojni organi čim prej končajo preiskave in na podlagi ugotovljenega ukrepajo.

Po oceni Mateja T. Vatovca iz ZL pa je primer Radan simptom tega, da se zdravstvo nahaja v krču - tako v smislu ločevanja med javnim in zasebnim kot tudi v smislu pomanjkanja sredstev za zdravstveno oskrbo. Radan je gotovo presegel zakonske okvire, je pa treba po besedah Vatovca razmišljati tudi o morebitnih etičnih vzgibih za takšna dejanja. Zato primer kaže tudi na potrebo po razvoju paliativne oskrbe in "razmisleku o legalizaciji evtanazije", je dejal.

Po mnenju poslanca NSi Jerneja Vrtovca je primer Radan "dokaz več, da je slovenski zdravstveni sistem na psu". Treba bi ga bilo temeljito reformirati, v nasprotnem primeru se v NSi bojijo, da bo takšnih dogodkov še več.

Poziv k odstopu

Kot je znano, je Kolar Celarčeva po tem, ko so v oddaji 24UR ZVEČER pridobili dopisovanje med Radanom in nekaterimi njegovimi sodelavci, ki razkriva številne nepravilnosti, vodstvo UKC Ljubljana in nevrološke klinike javno pozvala, naj zaradi objektivne odgovornosti v tem primeru nepreklicno in takoj odstopita. Zaradi novih dejstev je uvedla tudi izredni strokovni nadzor nad dejavnostjo zdravstvene nege v enoti intenzivne terapije nevrološke klinike.

V UKC Ljubljana so ji odgovorili, da bolnišnico vodijo dobro, kar – kot pravijo – dokazujejo številni kazalci kakovosti in mednarodna priznanja. "Zato ne vidimo prav nikakršnega razloga za odstop," so dejali. "Skrbi nas vmešavanje politike v vodenje naše največje in najpomembnejše zdravstvene inštitucije," so bili kritični do ministričinega poziva.