V petek je začel veljati novi protikorupcijski zakon, ki določa nove, širše okvire boja proti korupciji. Z zakonom predpisana posebna Komisija za preprečevanje korupcije, ki bo predvidoma meseca maja nadomestila sedanji vladni urad za preprečevanje korupcije, bo po novem nadzirala tudi premoženjsko stanje ne le poslancev in vladnih funkcionarjev, pač pa tudi pravosodnih organov in občinskih funkcionarjev.
Krog oseb, ki bodo morale poročati o svojem premoženjskem stanju, se tako širi. Zakon vzpostavlja nadzor tudi nad direktorji javnih podjetij, skladov, zavodov in organizacij, ki so v večinski lasti države ali lokalnih oblasti. Funkcionarji so podvrženi omejitvam glede opravljanja pridobitne dejavnosti, poslovanja in sprejemanja daril. Tako denimo ne smejo sprejeti daril v zvezi z opravljanjem funkcije, razen protokolarnih daril in priložnostnih, cenejših od 15 tisočakov. Vsi funkcionarji bodo novoustanovljeni komisiji, imela bo pet članov, ustanoviti pa jo je potrebno v 90 dneh, morali predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju in dohodkih. Pod drobnogledom bodo tudi člani nadzornih svetov. In koga bo po mnenju politikov novi zakon najbolj udaril po prstih?
Janez Janša, SDS: "Najbrž nikogar, morda kakšne kurje tatove. Ker vrana vrani ne izkljuje oči. Mi smo na to opozarjali že, ko je bil zakon predlagan. Vlada sama sebe ne more učinkovito nadzorovati. Lahko bo to zlorabljala proti tistim, ki pač niso njihovi, teh pa je na položajih malo oziroma jih sploh ni."
Andrej Bajuk, NSi: "Dobro veste, da ima država odločilne deleže na ključnih področjih slovenskega gospodarstva. Deluje pa, kot da tega ni."
Bogdan Biščak, LDS: "Zakon je namenjen uvajanju nekih transparentnih postopkov v poslovanju državnih organov. Če izhajam iz tega bi rekel, da bo udaril po prstih tiste, ki so si prizadevali za netransparentnost teh postopkov."
PENKO: NE GRE ZA INSTANT ZAKON
O protikorupcijskem zakonu smo se pogovarjali z direktorjem protikorupcijskega urada Boštjanom Penkom.
Kako komentirate te izjave?
Ravno zaradi možnosti, da ne bi prišlo do učinkovitega nadzora, smo stremeli k temu in smo tudi dosegli to, da se je oblikovala povsem neodvisna in avtonomna institucija izven veje oblasti, ki bo lahko učinkovito in nepristransko nadzirala premoženjsko stanje vseh funkcionarjev in delovala tudi v smislu ostalih pooblastil na podlagi zakona. V tem primeru ne gre za nek instant zakon, uveljavljen samo za izredne razmere in za kratek rok. Ampak gre za zakon, ki bo deloval na dolgi rok, s katerim želimo odpravljati vzroke za korupcijo in preprečevati korupcijo.
Seznam tistih, katerih premoženjsko stanje bo komisija nadzirala, je zelo dolg. Na kakšen način se bo to lahko uresničilo?
Komisija bo nadomestila številne drobne administracije, ki bi se v nasprotnem primeru morale vzpostaviti na različnih nivojih od državnega do lokalnega in pri posameznih vejah oblasti. Šlo bo za centraliziran sistem nadzora nad premoženjskim stanjem funkcionarjev vseh vej oblasti kot tudi nekaterih drugih, ki niso funkcionarji, so pa v položaju, da lahko prihaja do nezdružljivosti funkcij in do zlorab funkcij, na primer direktorji javnih podjetij itd.
Kako bo to izgledalo tehnično?
Tehnično bo komisija vzpostavila postopek nadzora, funkcionarji bodo poročali o svojem premoženjskem stanju, komisija bo lahko s pristojnimi organi preverjala, ali je poročanje točno. V primeru kršitev bo lahko prišlo tudi do določenih sankcij.
Kdo bo v komisiji?
Komisijo bodo sestavljali predsednik, namestnik in trije člani. Predsednika in namestnika bo predlagal državnemu zboru predlagal predsednik republike, člane pa posamezne veje oblasti, vse pa bo imenoval DZ.
Kdo pa bo nadzoroval delo komisije?
Državni zbor v ožjem smislu s posebno komisijo, v širšem smislu pa vsi organi, ki nadzorujejo druge državne institucije, torej računsko sodišče, redna sodišča ipd.
In še k zdaj zelo vročemu primeru - Orion. Menda ste o tej zadevi že pred dobrim letom napisali poročilo. Komu ste ga dali naprej in zakaj se ni nič zgodilo?
Ko smo proučevali zadevo SIB banka, smo zaznali povezave tudi z Orionom in nekaterimi drugimi subjekti. Takrat smo vsem pristojnim institucijam, v tem primeru je šlo za policijo, tožilstvo, urad za preprečevanje pranja denarja in davčno upravo, posredovali ustrezno gradivo in dali tudi napotke, v kateri smeri naj raziskujejo naprej. Zakaj se ni nič zgodilo oziroma ali se je kaj zgodilo ali se ni nič zgodilo, tega v tem trenutku ne vem.
