Bo preimenovanje primorskega praznika dobilo veto?

Predlagatelji s svetnikom Brankom Tomažičem na čelu v obrazložitvi predloga, naj državni zbor ponovno odloča o predlagani spremembi, navajajo, da poimenovanje vse od sprejetja zakona leta 2005 do leta 2019 ni bilo problematizirano. Že takrat je državni svet poskus koalicije pod vodstvom Marjana Šarca ustavil z vetom in opozoril, da gre za politično motivirane spremembe v predvolilnem času.

Tako kot pred petimi leti predlagatelji veta znova opozarjajo, da v zvezi s spremembo poimenovanja obstoječega praznika med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava, ob tem pa tistim zgodovinarjem, ki spremembo zagovarjajo, očitajo, da to počnejo predvsem iz ideoloških vzgibov.

Kot dodajajo, je bila Primorska vedno del slovenskega narodnostnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč o vrnitvi v sestavo slovenskega matičnega ozemlja.

Koalicijskim predlagateljem sprememb očitajo, da jih želijo iz ideoloških razlogov, saj se sklicujejo na odlok vrhovnega plenuma Osvobodilne fronte z dne 16. 9. 1943, kjer je uporabljen termin priključitev. Pri tem, podobno kot že poslanci SDS v državnem zboru, menijo, da je omenjeni odlok v nasprotju z mirovno pogodbo in da nikoli ni imel nikakršne veljave v mednarodnem pravu.

Priključitev ali vrnitev?

Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka s terminom priključitve zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. Uveljavitvi zakona zato po njihovem lahko sledijo neugodne mednarodno-pravne in politične posledice, ker italijanski strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje.

Ob tem predlagatelji veta še menijo, da je preimenovanje praznika treba obravnavati tudi v luči vpliva na slovenske narodne interese v Prekmurju. Prekmurci namreč po njihovem izrazito javno nasprotujejo terminu priključitve Prekmurja k matični domovini in odločno zagovarjajo dejstvo, da je tudi Prekmurje prišlo pod okrilje Slovenije z mednarodno pogodbo s trajno veljavo.

Tudi ta pogodba je bila sklenjena z mednarodnim soglasjem, zato 17. avgusta ne praznujemo priključitve Prekmurja Sloveniji, ampak združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, so še zapisali v pobudi.

Državni zbor je v torek, tik pred letošnjim praznikom vrnitve Primorske k matični domovini na predlog skupine koalicijskih poslancev z 51 glasovi za in 22 proti izglasoval spremembo zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Po njej naj bi bil 15. september v prihodnje praznik priključitve Primorske k matični domovini.

Predlagatelji spremembe s prvopodpisano primorsko poslanko SD Meiro Hot na čelu so prepričani, da dosedanje poimenovanje praznika ni ustrezalo zgodovinskim dejstvom niti tradiciji poimenovanja praznika.

Kot je dejala poslanka, so na Primorskem vedno praznovali priključitev in nikoli vrnitev Primorske, kar dokazujejo tudi pisni viri. Poudarila je, da je takšno poimenovanje del primorske tradicije in kolektivne identitete.