Premier Borut Pahor je pojasnil svojo odločitev, da po odhodu Zaresa iz koalicije ne predlaga v imenovanje novih ministrov. Kot je dejal, ima ta hip pomembnejša opravila, da bi tako sebe kot druge zaposloval z razpravo, ali so imena, ki bi jih predlagal, najboljša. Drugi razlog pa je po njegovem, da ima sedaj dobro utečeno ekipo, ki se med seboj "personalno in konceptualno dobro pozna", zato si lahko privošči, da v zakonitem roku 90 dni predstojnike ministrstev nadomesti z drugimi ministri, ki so že v vladi.
Vlada je danes sicer že spremenila odlok o ustanovitvi in delovnih področjih službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko tako, da dopušča, da bo to vladno službo v prihodnje lahko vodil državni sekretar ali direktor, in ne nujno minister brez resorja.
Manjša vlada
V treh mesecih se želijo po njegovih besedah med drugim posvetiti tudi rebalansu državnega proračuna, pri čemer je Pahor dejal, da odločitev o morebitni vezavi zaupnice vladi na rebalans še ni sprejeta. Po tem obdobju pa se bo po premierovih besedah videlo tudi, ali se Slovenija lahko navadi na manjšo vlado. Ta bo sedaj 14-članska, po Pahorjevem mnenju pa bi lahko imela celo manjše število ministrov in ministric.
Kdaj odpuščanja v javni upravi?
Da sam prevzame vodenje javne uprave, se je odločil, ker se mu zdi, da prehajamo v "sklepni del modernizacije", ki ji je v veliki meri dala pečat ministrica v odhodu Irma Pavlinič Krebs, za kar se ji je Pahor zahvalil. Ta modernizacija naj bi po njegovih besedah na koncu pripeljala do zmanjšanja števila zaposlenih v javni upravi, kar bi pomenilo fleksibilizacijo javne uprave z vidika trga dela.
Predstojniki bi tako lahko imeli odgovornost, da odslovijo tiste, ki ne delajo, pri tem pa bi bilo treba onemogočiti šikaniranje zaposlenih iz osebnih ali političnih razlogov. S tem bi, je dodal premier, prekinili z "dolgoročno popolnoma nemogočo" prakso, da se število zaposlenih zmanjšuje le za tiste, ki gredo v pokoj. To pomeni, da se javna uprava stara, da vanjo ne prihaja novo znanje in da obstaja sistem, ki enako nagrajuje pridne in tiste, ki to niso.
"Moja izkušnja mi pravi, da je lahko slovenska javna uprava manjša" in da se da z manj zaposlenimi ob isti masi plač doseči večje učinke, ker so ljudje bolj motivirani, je dejal premier. Želi si, da bi v času, ko bo vodil ta resor, s sindikati prišli do dogovora glede takšne rešitve.
Pahor je še napovedal, da bo kot predstojnik ministrstva za javno upravo pogledal, ali obstaja alternativa obstoječemu enotnemu plačnemu sistemu, ker ima vgrajene nevarnosti za njegovo dolgoročno vzdržnost. A kot je dodal, ga ne bo spreminjal, dokler ne bo natančno vedel, da ima v rokah boljši sistem.
''Nujnost konsolidacije javnih financ''
Vlada bo za zagotavljanje javnofinančne stabilnosti sprejela rebalans državnega proračuna, ki mora biti realen, in vse potrebne spremljevalne ukrepe. "Mislim, da Slovenija ne bo zdrsnila na nevarno stran. Zaradi padca pokojninske reforme bo sicer ostala v slabšem položaju, a še vedno na varni strani," je prepričan predsednik vlade.
Pokojninska reforma naj bi potem, ko je Pahor o njenem padcu na referendumu prejšnji teden na vrhu EU seznanil tudi evropske kolege, znova prišla pred socialne partnerje. Predsednik vlade jim bo namreč predlagal, da na prvem sestanku prihodnji teden nadaljujejo z usklajevanjem.
Pahor je opozoril, da smo priča predvečeru morebitne nove finančne in posledično gospodarske krize. Nekateri kazalci v mednarodni skupnosti kažejo na to, da svet po recesiji ni odpravil ključnih razlogov za krizo, temveč je le kozmetično popravil nekaj očitnih napak, hkrati pa ostal pri istih mehanizmih.
"Kazalci iz konca leta 2007 in pomladi 2008 so bili v ameriški finančni industriji točno taki, kot jih lahko zdaj opazujemo v evropski finančni industriji, pri čemer imamo v ZDA opravka z eno fiskalno politiko, v Evropi pa imamo skupno valuto in različne fiskalne politike. Danes je vsem jasno, da politike evra ni mogoče voditi s 17 različnimi fiskalnimi in davčnimi politikami," je opozoril Pahor in dodal, da je finančna kriza zato politična kriza.
KOMENTARJI (88)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.