Bo Pahor poskrbel za Cvikla?

Parlamentarna mandatno-volilna komisija je za obravnavo na zasedanju državnega zbora pripravila spremembe zakona o poslancih, ki so jih vložili predstavniki štirih poslanskih skupin s prvopodpisanim Bojanom Kontičem (SD). "Če je na mesto generalnega sekretarja vlade imenovan poslanec, se lahko v primeru, da je med mandatom razrešen s funkcije generalnega sekretarja vlade, vrne na poslansko mesto v državni zbor," je predlagano novost povzel Miran Potrč (SD).

Takšnemu predlogu so nasprotovali člani komisije iz vrst SDS, SLS in SNS. SLS je z dopolnilom predlagala, da režim mirovanja poslanske funkcije ne bi veljal ne za generalnega sekretarja vlade ne za državne sekretarje, za katere je bila sicer možnost uvedena v začetku prejšnjega mandata. A dobrih izkušenj iz sprememb ni bilo, bil pa je primer slabe prakse, je opozoril Jakob Presečnik (SLS). Dopolnilo SLS, ki ob glasovanju ni dobilo zadostne podpore, so podprli tudi v SDS.

Jože Tanko in Andrej Vizjak sta prepričana, da je sporočilo predlagane spremembe v popolnem nasprotju z napovedmi mandatarja za sestavo nove vlade Boruta Pahorja. "Mandatar je napovedal, da bo omejil pravice poslancev, koalicija pa je zdaj podala diametralno nasproten predlog, da se pravice širi," je opozoril Vizjak. Pred štirimi leti, ko se je pravica širila na državne sekretarje, je bila po njegovih besedah situacija drugačna, kot je sedaj, ko je na vratih gospodarska kriza.

Matjaž Han (SD) je odgovoril, da se tudi koalicija, mandatar in bodoča vladna ekipa zavedajo problema recesije, da pa ne razume njune skrbi "zaradi enega človeka, medtem ko je ta vlada v zadnjem obdobju zaposlovala in na funkcije postavljala ljudi brez vprašanj, kakšna bo recesija". Pred štirimi leti je šlo za možnost približno 20 državnih sekretarjev, tokrat za enega samega in za nadaljevanje neke prakse, ki je bila takrat uveljavljena, je dodal Potrč. Vizjak je opozoril še, da se z zakonom dodajajo neke pravice "po meri posameznika". Zavrnil pa je tudi Hanov očitek glede zaposlovanja, saj je po njegovih besedah ta vlada prva v zgodovini zmanjšala število javnih uslužbencev.

Kot rešitev ni bila dobra pred štirimi leti, tudi sedaj ni in da v principu ne gre posegati po zakonu, ko se rešuje posamičen problem, je menil Ivo Vajgl (Zares). S tem, da bi bilo lepo in odgovorno, če bi začeli razmišljati, kako preprečiti takšne povolilne spremembe, pa je soglašal tudi njegov strankarski kolega Vili Trofenik. Kot je dejal, vsi vedo, za koga gre, ampak vedo tudi, za koga je šlo pred štirimi leti in ni res, da takrat to "ni nič stalo". Je pa po Trofenikovih besedah tokrat situacija drugačna, manj problematična, saj gre za nekoga, ki še ni poslanec, ampak je potencialni poslanec. Troefenik se je tudi strinjal s Tankom, ko je ta ugotavljal, da če nekdo širi to možnost na generalnega sekretarja vlade, bi jo moral tudi na generalnega sekretarja državnega zbora.