Enourne opozorilne stavke industrijskih sindikatov pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se je po vsej Sloveniji po prvih ocenah udeležilo 119.000 delavcev, tako članov svobodnih sindikatov kot tudi drugih sindikatov. Sindikati, ki so z udeležbo zadovoljni, upajo, da bo stavka delodajalce spodbudila k pogajanjem o tarifnih prilogah panožnih kolektivnih pogodbah. "Časa za to imajo en mesec, če odziva še vedno ne bo, bodo sindikati povlekli novo potezo, ki bo ostrejša in jo bo čutiti tudi zunaj gospodarstva," je na skupni novinarski konferenci sedmih sindikatov poudaril sekretar sindikata kmetijstva in živilske industrije Jovo Labanac.
Skupnih sindikalnih aktivnosti bo konec šele, ko bo podpisana zadnja kolektivna pogodba dejavnosti, je poudaril sekretar sindikata tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije Anton Rozman, ki je prepričan, da bodo sindikati zahteve dosegli, pa čeprav ne že z današnjo stavko. Kot kaže, pa je nekatere delodajalce že spodbudila, saj so v nekaterih panogah že dobili ponudbe delodajalcev k pogovorom.
Sindikat gradbeništva je tako danes dobil ponudbo k pogajanjem, na katero se bodo po besedah sekretarja sindikata Jerneja Jeršana odzvali. Vendar od skupnih sindikalnih aktivnosti ne bodo odstopili, saj ne vedo, ali gre le za sprenevedanje delodajalcev, ki od leta 2000 na pobude sindikata niso odgovarjali. Če se nameravajo delodajalci pogajati s figo v žepu, bodo v sindikatu z aktivnostmi nadaljevali.
Tudi v dejavnosti kemične, nekovinske in gumarske industrije so delodajalci po besedah sekretarja sindikata Marjana Barla nakazali, da so pripravljeni sesti za pogajalsko mizo. Vendar bo sindikat - ta se je z delodajalci predlani že dogovoril o spremembah kolektivne pogodbe, ki pa nato ni bila podpisana - k pogajanjem pristopil le, če bo delodajalska pogajalska skupina imela mandat, da dogovorjeno tudi podpiše, je dejal Barl.
Medtem ko so po navedbah predstavnikov sindikatov v nekaterih podjetjih vodstva tudi danes z zastraševanjem poskušala delavce prepričati, naj se stavke ne udeležijo, ali jim skušala prekinitev dela celo preprečiti, so v nekaterih drugih družbah vodilni prisluhnili sindikalnim zahtevam.
Na Obali stavkali v večini večjih podjetij
Na Obali so se stavki pridružili zaposlenih v večini večjih podjetij, kjer imata svoje predstavnike predvsem sindikata KNSS Neodvisnost in SKEI. V nekaterih podjetjih je med stavko stala vsa proizvodnja, v drugih pa le nekateri deli. V koprskem Cimosu so z delom med stavko prenehali vsi zaposleni, razen tistih, ki delajo na ključnih delovnih mestih. Za slednje so se sindikati dogovorili z vodstvom družbe, ki stavke ni poskušalo preprečiti, je po stavki povedal predsednik KNSS Neodvisnost v Cimosu Stanislav Goljuf.
Več težav zaradi motenega procesa proizvodnje so imeli v izolskem Mehanu, kjer so stavkali le člani sindikata SKEI. Kot je povedala vodja splošne kadrovske službe v Mehanu Lidija Gržina, je stavkalo okrog 100 zaposlenih, ki so se z delovnih mest v dogovoru z upravo med stavko umaknili v jedilnico. Enourne stavke so se udeležili tudi zaposleni v Lami Dekani in Tomosu, solidarnost stavkajočim pa so v nekaterih podjetjih izkazali tudi člani sindikatov obalne sindikalne organizacije, ki se stavki sicer niso pridružili.
Na Koroškem niso povsod stavkali
V družbah na lokaciji železarne Ravne (Metal, Noži, Stroji, Kovani valji, Sistemska tehnika,..) po besedah predsednika tamkajšnjega sindikata SKEI Janeza Klančnika dela niso prekinili, saj za stavko niso imeli pogojev. Povedal je, da v njihovih družbah ni kršenja kolektivne pogodbe in delovno-pravne zakonodaje in da v vseh tarifnih razredih prejemajo plače nad kolektivno pogodbo, zato stavke ne bi dobili plačane. Kljub temu so po Klančnikovih besedah opravili nekatere informativne sestanke in delavce seznanili s stavkovnimi zahtevami industrijskih sindikatov, ki jih podpirajo, morebitne prihodnje daljše stavke pa se bodo udeležili, tudi če ne bo plačana, je dejal Klančnik.
V štirih koroških družbah koncerna Prevent, kjer izdelujejo avtomobilske prevleke, so namesto enourne izvedli 20-minutno stavko. Kot je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v štirih Preventovih tekstilnih družbah Vlado Zorman, so se za krajšo stavko odločili v dogovoru z upravo družbe, ki bo na zahtevo sindikata na Gospodarsko zbornico Slovenije naslovila poziv za rešitev nastalega položaja v razumnih mejah. Stavko pa so skrajšali tudi zato, da ne bi dodatno obremenili popoldanske izmene. V Preventovih koroških tekstilnih družbah v Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Mislinji in Mežici je okoli 1880 zaposlenih, stavke se je udeležilo okoli 1000 zaposlenih dopoldanske izmene, podprl pa jih je tudi sindikat Neodvisnost.
Predstavnik SKEI v velenjskem Gorenju Sotošek Ivan je povedal, da je stavka potekala po načrtu. Delo so za eno uro ustavili v vseh programih poslovnega sistema Gorenje, opravljali so le nekatera najnujnejša dela. SKEI ima med prek 7000 zaposlenimi v Gorenju več kot 70 odstotkov članov, stavkali pa so tudi tisti, ki niso člani SKEI. Čas med stavko so izkoristili za posredovanje nekaterih informacij, je dejal Sotošek.
Sekretarka celjske območne enote ZSSS Milica Dabanovič je izrazila zadovoljstvo nad izpeljano stavko v družbah celjske regije. Napovedali so, da bo v stavki sodelovalo okoli 7000 delavcev, napoved pa je bila skoraj v celoti izpolnjena, je dejala Dabanovičeva. Med udeleženci jih je bilo največ iz kemične, nekovinske in gumarske industrije ter kovinske in elektroindustrije, med drugim se je v Cinkarni Celje stavke udeležilo prek 50 odstotkov od 1200 zaposlenih, je povedala.
Na Gorenjskem so stavkali železarji
Nekoliko drugače kot v koroških družbah na lokaciji železarne Ravne, kjer dela niso prekinili, je bilo v Acroniju. V jeseniškem podjetju je namreč stavka po besedah predsednika SKEI v družbah na lokaciji Jesenice Janeza Vilmana potekala po načrtih in brez večjih izgredov. Zaposleni dela niso ustavili v jeklarni in valjarni, saj bi bila škoda prevelika, medtem ko je bilo delo v ostalih enotah družbe ustavljeno. Sindikat SKEI ima sicer na Jesenicah v družbah Acroni, SUZ in Elektrode prek 1000 članov. V kranjski Savi je v času enourne stavke proizvodnja skoraj v celoti stala, je poudaril predsednik sindikata v Savi Janez Justin.
Justin je izrazil upanje, da bodo delodajalci prisluhnili zahtevam sindikatov, in sicer še pred 15. marcem, v nasprotnem primeru bodo sindikati stopnjevali pritiske. Poslovodstvo Save je ocenilo, da je bila stavka nezakonita in neupravičena, ker vodstvo družbe dobro sodeluje s sindikati, poleg tega pa v vodstvu Save menijo, da obstajajo druge poti za dosego ciljev sindikatov. Škoda, ki je nastala v družbi Sava Tech pa naj bi zaradi enourne stavke znašala 25.000 evrov.
V Pivovarni Union niso ustavili proizvodnih linij, so pa zaprli ves pretok blaga v pivovarno. Ta ukrep je bil izveden v dogovoru z vodstvom, tako da ni nastala kakšna večja škoda, je dejal sindikalni poverjenik v Unionu Ciril Dešman. Ob tem je dodal, da so plače v Unionu nad kolektivno pogodbo.
Delavci v Kolinski so v času stavke, med 11. in 12. uro, zaustavili proizvodnjo, kar je bilo dogovorjeno z upravo. Plače v Kolinski so usklajene s kolektivno pogodbo, vendar pa so premajhne, je dejal predsednik sindikata v Kolinski Ljubo Berdavs.
V dolenjskem in belokranjskem sindikatu SKEI zadovoljni s stavko
Opozorilne enourne stavke se je v dolenjskih in belokranjskih podjetjih udeležilo 1580 zaposlenih oz. okrog polovica vseh članov sindikata SKEI, je povedal predstavnik tega sindikata Jože Kočevar. Med večja podjetja, v katerih so zaposleni od 11. do 12. ure prekinili delo, sodijo semiška družba Iskra Kondenzatorji ter Adria Mobil iz Novega mesta. Po Kočevarjevih besedah se je stavke tako udeležilo več kot polovica zaposlenih v industrijski proizvodnji, kar so napovedali tudi v območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dolenjske in Bele krajine.
V Iskri Kondenzatorji je delo za eno uro prekinilo vseh 1070 zaposlenih, v novomeški družbi Adria Mobil pa okrog 600 zaposlenih. Kočevar je izrazil zadovoljstvo tudi glede stavke v črnomaljski družbi Danfoss Compressors, kjer so sicer za podporo sindikalni stavki od okrog 1000 zaposlenih zbrali 275 podpisov, na zboru delavcev, kjer jim je sindikat predstavil svoja stališča, pa se je zbralo okrog 100 zaposlenih. V obeh največjih dolenjskih družbah Krka in Revoz pa proizvodnje zaradi napovedane stavke niso ustavili, izrazili so le moralno podporo sodelujočim v današnji stavki.
Stališča delodajalcev neomajna tudi po stavki
Stališča Gospodarske Zbornice Slovenije (GZS) in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) do sindikalnih zahtev ostajajo tudi po današnji enourni opozorilni stavki zaposlenih v industriji neomajna. "Stavka ni dovolj močno orožje, da bi spreminjali pristop k plačni politiki, ki se uresničuje v skladu s socialnim sporazumom in plačnim dogovorom," je povedal generalni sekretar ZDS Samo Hribar Milič. Dodal je, da sindikalnih zahtev ne morejo sprejeti, saj bi s tem naredili medvedjo uslugo slovenski industriji.
Odgovor na zahteve sindikatov lahko po mnenju podpredsednika GZS Mira Sotlarja da le država, in sicer z znižanjem davka na izplačane plače. S tem bi se neto plače povišale, kar bi lahko bila rešitev za pritiske po dvigu plač najnižjih razredov, je dejal Sotlar. Ponovil je, da pogajanja na panožni ravni potekajo, vendar pa "sindikati štejejo, da potekajo samo takrat, ko so sprejeta njihova stališča".
ZDS je danes zahtevalo takojšnji sklic izredne seje, na kateri bi ocenili uresničevanje socialnega sporazuma. Delodajalci menijo, da se uresničujejo vse ključne točke glede plačne politike, vendar sindikati s svojimi pritiski pripomorejo k kršitvam sporazuma in s tem k slabšanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Če bi izpolnili sindikalne zahteve, bi se socialni sporazum porušil. Zato moramo ugotoviti, ali na sindikalni strani še obstaja volja po ohranitvi sporazuma ali pa se naj plačna politika namesto na državni ravni ureja na panožni, je dejal Hribar Milič. Zahtevo po sklicu seje ekonomsko socialnega sveta podpirajo tudi v GZS, saj panožni sindikati socialnega sporazuma sploh ne priznavajo, je dejal Sotlar.
Sicer pa je v današnji stavki po grobi oceni ZDS sodelovala tretjina industrijskih podjetij, medtem ko so v tretjini podjetij stavko formalno sklicali zaradi pritiskov sindikalne centrale, zaposleni pa so dejansko delali. Tretjina podjetij pa je stavki izrazito nasprotovala, je dejal Hribar Milič.
