Bo omejevanje hrupa uničilo gasilske veselice?

Vladni predlog uredbe po navedbah Andreja Kosija (SDS) predvideva, da bi moral organizator prireditev pri podaji prošnje za izdajo odločbe o dovolitvi začasne obremenitve hrupa po 22. uri občini predložiti elaborat ocene hrupa.

"V tem nočnem času bi moral pooblaščeni izvajalec ta hrup meriti in po 30 dneh po prireditvi predložiti tudi rezultat meritev," je na novinarski konferenci povzel Kosi. "To seveda veliko stane, tudi pooblaščenih izvajalcev imamo zgolj 17 in v Sloveniji je v istem času seveda več kot 17 prireditev," je dodal.

Po njegovem mnenju je problematično tudi to, da se v čas prireditve štejeta tudi montaža in demontaža prizorišča, ki se morata zgoditi šele po 7. uri zjutraj. Če se torej prireditev zaključi opolnoči, bi moral organizator na demontažo čakati do jutra, kar je po Kosijevi oceni sporno zaradi podaljšanega časa morebitne zapore prizorišča.

Sporno je po njegovih besedah tudi, da mora med posameznimi prireditvami poteči sedem dni. Če se prireditve odvijajo tudi ponoči, pa jih je na istem kraju lahko v enem koledarskem letu največ 18, je omenil.

Z zvočnim hrupom obremenjene prireditve lahko sicer potekajo največ do 24. ure, z izjemo praznikov ali dela prostih dni, ko lahko potekajo do 2. ure, je nadaljeval. Meni, da bi to onemogočilo prireditve, kot so gasilska tekmovanja, ki se prevesijo v gasilsko veselico.

Kosi je povedal, da uredbi nasprotujejo v zbornici industrije sejmov in srečanj ter v gospodarskem interesnem združenju koncertnih organizatorjev Slovenije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Slednja je v njihovem imenu na predlog uredbe podala pripombe, med drugim da bi omejitev hrupa na 80 decibelov onemogočala kakršnokoli kulturno prireditev na prostem. Pripombe na predlog je podala tudi Gasilska zveza Slovenije, je dodal.

Po njegovih besedah so mnogi ogorčeni nad predlogom, kajti "dejansko uničuje družbeno življenje, ne samo v mestu, ampak tudi na podeželju". 

SDS je zahteval sklic nujne seje  pristojnega parlamentarnega odbora, pri čemer so se jim pridružili tudi v NSi. "Menimo, da bi morala vlada storiti vse, da se organizacija prireditev olajša in debirokratizira. Ljudi in društva, ki se trudijo, da naši kraji živijo, bi morali spodbujati, da pri tem vztrajajo, ne pa da jih onemogočamo na vsakem koraku," je ob tem sporočil poslanec Aleksander Reberšek (NSi). 

Tokrat tudi poslanci SD na strani SDS (in gasilcev)

Na strani največje opozicijske stranke, ki bo zahtevala sklic seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, so tokrat tudi koalicijski SD. Predlog nove uredbe "uvaja vrsto novih administrativnih obvez in omejitev, ki bodo negativno vplivale na organizatorje shodov in prireditev, pa tudi možnosti za izvajanje dogodkov, ki so pomembni za skupnosti, v katerih se izvajajo", poudarjajo ter se pri tem tudi sami sklicujejo na gasilce. 

"Na posledice sprejetja take uredbe je v svojem odzivu na gradivo opozorila tudi Gasilska zveza Slovenije, ki je na konkretnih primerih prikazala negativne učinke na organizatorje prireditev, pa tudi na življenje v skupnostih, ki se jim na ta način močno omejuje možnost uporabe (pogosto omejenih) prireditvenih prostorov. Prepričan sem, da je omejevanje prekomernega hrupa mogoče doseči drugače, kot z nalaganjem novih administrativnih obremenitev organizatorjem," je izpostavil prvopodpisan poslanec SD Damijan Zrim.

Poslanska skupina SD je zato na ministra naslovila pobudo, naj gradivo umakne iz javne obravnave in še enkrat premisli rešitve. 

Predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup, je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo v javno razpravo poslalo 20. februarja, trenutno pa je v postopku priprave znotraj ministrstva. 

Ministrstvo zavrača očitke

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo "nasprotuje zavajajočim informacijam", da s predlogom uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na shodih in prireditvah onemogočajo izvedbo prireditev, so sporočili. S predlogom želijo urediti možnosti, da se v lokalnem okolju prireditve izvajajo, hkrati pa okoliškim prebivalcem omogočiti pravico do spanja.

Na ministrstvu poudarjajo, da je hrup pomemben okoljski dejavnik, ki ga je treba urejati in s tem zagotoviti ljudem temeljne človekove pravice in ustrezen življenjski in bivalni prostor za življenje v lokalnem okolju.

V odzivu so pojasnili, da se je javna razprava končala v ponedeljek, vse predloge pa bodo pregledali in ustrezno dopolnili predlog uredbe. 

Zapisali so, da bo predlog uredbe jasno opredelil tudi največje število prireditev izven prireditvenega prostora, ki se lahko izvedejo na istem kraju v enem koledarskem letu in trajajo tudi v čas noči. "S predlogom uredbe je število tovrstnih prireditev povečano z zdajšnjih 12 na 18 prireditev na leto," so zapisali v odzivu. Za prireditve ali shode na prireditvenem prostoru pa ni omejitve, niti glede števila niti glede časa trajanja. O tem se organizator prireditve ali shoda sam dogovori z občinsko upravo.

O očitkih, da omejujejo veselice, pa so odgovorili, da je po trenutnem predlogu vse v rokah občine, ki nadzoruje število prireditev in čas njihovega trajanja. Glasnost oziroma hrup prireditev mora biti znotraj z uredbo predpisanih mejnih vrednosti, ki se ne spreminjajo. Trenuten predlog se od obstoječe uredbe na primeru veselic razlikuje le v tem, da uvaja meritve hrupa, če prireditev traja dlje od 22. ure.

Sporočili so še, da se določbe te uredbe uporabljajo za vse shode ali prireditve, ki potekajo na prostem. Ne uporabljajo pa se, kadar gre za shod ali prireditev v objektu za športne ali druge javne prireditve, ki si je v skladu s predpisi s področja varstva okolja pridobil pravnomočno okoljevarstveno soglasje ali sklep o predhodnem postopku.