Eden izmed največjih okoljskih problemov pri nas je zagotovo nakopičena komunalna odpadna embalaža. V Zbornici komunalnega gospodarstva (ZKG) že dlje časa opozarjajo na zlorabe in nedelovanje obstoječih družb za ravnanje z odpadno embalažo. Odgovorna podjetja v Sloveniji namreč ne odvažajo odpadkov, v skladiščih izvajalcev javnih služb je v prvem polletju 2021 ostalo več kot 9000 ton neprevzete embalaže. Država je v zadnjih dveh letih za odvoz zato plačala več kot 12 milijonov evrov.

Kot je pojasnil direktor ZKG gospodarstva Sebastijan Zupanc, je razlog za to, da ostajajo kupi neprevzete embalaže na dvoriščih komunalnih podjetij, ki nato predstavljajo požarno nevarnost, predvsem nedelovanje sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti (PRO). In prav reševanje te težave je v ospredju novega zakona o varovanju narave (ZVO-2), katerega osnutek smo pridobili v uredništvu. 

Trenutno veljavna zakonodaja namreč določa, da proizvajalci pokrivajo zgolj del stroškov odpadkov. Prav tako določa, da lahko proizvajalci pooblastijo tako imenovane 'organizacije', da v njihovem imenu poskrbijo za vse te odpadke potem, ko se jih že zbere. "Te organizacije so praviloma zasebne družbe, katerih interes je ustvarjanje profita. V trenutni zakonodaji ni omejitev števila organizacij za posamezni odpadkovni tok, ki je podvržen PRO,"  težavo trenutne ureditve ponazori Zupanc.

Kako se bo to spremenilo z novim zakonom? 

Glede na osnutek novega zakona bodo proizvajalci odslej prevzeli vse stroške ravnanja z odpadki PRO, tudi stroške zbiranja od gospodinjstev, organizacije pa lahko ustanovijo zgolj proizvajalci.  

Med novostmi, ki jih prinaša novi zakon, je tudi to, da mora biti delovanje organizacije neprofitno in da je lahko za posamezen odpadkovni tok ustanovljena zgolj ena organizacija. Med deležniki, ki nastopajo v procesu zbiranja, logistike, obdelave, recikliranja in odstranjevanja preostanka, morajo biti po novem jasno razmejene odgovornosti, kar pomeni, da lastniške povezave med temi deležniki niso dovoljene in da se ti izberejo na javno transparenten način, torej na podlagi javnih razpisov. To zagotavlja najbolj optimizirane stroške ravnanja z odpadki, kar je v interesu gospodarstva in družbe nasploh, ocenjuje Zupanc.

Zaradi teh predvidenih sprememb bi posamezna organizacija brez prenašanja odgovornosti na druge po novem morala prevzeti vse odpadke, ki so ločeno zbrani. Izvajalci bi dobili plačilo zgolj za količine, ki bi se jih dejansko prevzelo ter ustrezno recikliralo, predelalo oziroma okoljsko primerno odstranilo, pojasnjuje Zupanc.

Tudi v društvu Ekologi brez meja v ZVO2 pozdravljajo reformo proizvajalčeve razširjene odgovornosti, izpostavlja Jaka Kranjc, ki je povedal, da si nevladne organizacije take prenove želijo že dlje: "Obeta se boljša transparentnost delovanja in izvoza, za pravilnost bodo skrbela obvezna predplačana jamstva državi, manj bo izogibanja plačevanju in "dumpingu" prispevkov, manj bo priložnosti za korupcijo,"  je naštel.

Kaj spremembe pomenijo za potrošnike? 

Kot poudarja Zupanc, se je izkazalo, da so  ukrepi, kot je proizvajalčeva razširjena odgovornost, za spremembo ravnanja družbe na kratek rok najučinkovitejša. "To ekonomsko orodje bo za proizvajalce v prvi fazi prineslo višje stroške, ki jih bodo najverjetneje prenesli na potrošnika, v drugi fazi pa bodo bolj inovativna podjetja pričela proizvode izdelovati z uporabo naravi prijaznejših materialov, takih, ki se lažje reciklirajo, ter drugimi ekonomskimi modeli, ki bodo prijaznejši za okolje... "

Potrošniki lahko sicer pričakujejo zmanjšanje stroška zbiranja komunalnih odpadkov, ki ga danes plačujejo preko položnic za komunalne storitve, pojasnjuje Zupanc. Seveda se pričakuje, da bo njihovo ravnanje z odpadki še odgovornejše ter da bo zavedanje pomembnosti ločenega zbiranja posameznih odpadkov postalo del njihovega vsakdana, dodaja. 

Na podlagi dosedanjih izkušenj v Sloveniji in drugih evropskih državah je del zakona, ki obravnava proizvajalčevo razširjeno odgovornost, dobro zapisan, ocenjuje Zupanc: "Pa vendarle moramo biti realni; samo izvajanje zakona v praksi bo zagotovo pokazalo še kakšno dejstvo, ki bi ga bilo treba popraviti oz. spremeniti. Pričakujem, da bo takrat država proaktivna in bo morebitne potrebne spremembe izvedla v najkrajšem času."

Več poudarka na preprečevanju nastajanja odpadkov

V novem zakonu se znova umešča tudi hierarhija ravnanja z odpadki. Ta predstavlja prednostni seznam ravnanja z izdelki oziroma odpadki, ki nastanejo iz njih. 

Hierarhijo sicer poznamo že od prej, a v predlogu novega zakona je še nekaj več poudarka na vrhu hierarhije – pri preprečevanju nastajanja odpadkov. Zakon tu še vedno postavlja le okvir in bo za udejanjanje preprečevanja v praksi potrebna sprememba še določenih uredb, programa preprečevanja odpadkov in same politične volje, ki jo je do sedaj primanjkovalo, opozarja Kranjc.

Kot ocenjuje Zupanc, je hierarhija ravnanja z odpadki ključna za zmanjševanje količine odpadkov, zmanjševanje onesnaževanja ter zmanjševanje rabe naravnih virov, ki jih na našem planetu že primanjkuje.

Načelo krožnega gospodarstva

Ena od novosti zakona je tudi na novo zapisano načelo krožnega gospodarstva. Kot ocenjuje Kranjc, je načelo krožnega gospodarstva kot člen resda novo, a ga je v duhu zakon že pokrival: "Izrecen zapis je dobrodošel, sploh poudarek na pomenu boljšega oblikovanja. Sam po sebi sicer ne predpisuje nobene konkretne rešitve, a je lahko dodatna pravna podlaga za podrejene akte."

Za zdaj dodatno načelo po njegovi oceni ne pomeni nič in bo vse odvisno od tega, kako se bo člen uporabljal, podlaga za katere ukrepe bo: "Gre pa za razvojno usmeritev celotne Evropske unije, ne le za novo načelo v tem zakonu. Želimo postati družba, ki naravne in tehnične vire ohranja, ne uničuje po prvi uporabi. Da imajo dolge življenjske dobe, ki so po vzoru narave krožno prepletene na način, da se ohranja čim več vrednosti, kar pomeni, da pri tem kroženju nastaja minimalna količina odpadkov in drugih emisij," pojasnjuje Kranjc. 

Kot ocenjuje Zupanc, za gospodarstvo to načelo na eni strani pomeni odgovornejšo ravnanje do okolja, na drugi strani pa tudi dolgoročnejši dostop do surovin, ki jih v naravi že primanjkuje. Prav tako se z uvedbo načela krožnega gospodarstva pojavljajo nove gospodarske panoge ter nove poslovne priložnosti, ki jih bo gospodarstvo s pridom izkoristilo za razvoj, je prepričan. 

Zakon nujen zaradi prenosa evropskih direktiv 

Kranjc pri tem poudarja, da je sprejem novega zakona pomemben tudi v luči tega, ker v Sloveniji zamujamo s prenosom določenih evropskih direktiv v slovenski pravni red. Gre za krovni zakon na področju varstva okolja, ki ima zato izreden pomen in je nujno, da je na tekočem z evropskim pravnim redom in potrebami okolja, poudarja: "Kar se tiče potencialnih kazni, smo zamujali z zadovoljivim prenosom več direktiv — med drugim krovne odpadkovne, ki nas sili v bolj ambiciozno odpadkovno politiko in na primer postavlja nekaj minimalnih zahtev, kako naj bodo videti sistemi proizvajalčeve razširjene odgovornosti." 

ZVO-2 v naš pravni red namreč prenaša določila evropske direktive o odpadkih, ki morajo biti prenesene v nacionalne zakonodaje članic EU do leta 2023. 

Koga pa spremembe na tem področju motijo?

"Pri določenih podjetjih odpor do prenovljenega ZVO obstaja že od začetka, saj jim bolj ustreza status quo. Med njimi so posamezni nosilci skupnih načrtov in posamezni reciklerji, saj reforma precej posega na to področje s prepovedjo vertikalnih povezav in eno organizacijo na vrsto odpadkov. Kot manifestacijo tega odpora lahko razumemo alternativni predlog SNS, ki umetno zavlačuje sprejem prenovljenega ZVO," na to vprašanje odgovarja Kranjc.

Prav vsaka sprememba katere koli zakonodaje vpliva na posamezne skupine, ki se jih ta zakonodaja dotika, pravi Zupanc: "Tako bo tudi ZVO-2 'prizadel' nekatera podjetja, ki so se trenutno veljavni zakonodaji prilagodila in ravnajo tako, kot jim je dopuščeno. Tista podjetja, ki danes dobijo za izpolnjevanje PRO od proizvajalcev plačilo, potrebnih ravnanj pa ne izvedejo, bodo zagotovo prikrajšana. Večina teh podjetij bo tudi v bodoče izvajala svojo dejavnost, le da bodo plačani po izvedeni storitvi in ne vnaprej zgolj na podlagi pogodbenih obljub."

Kaj še prinaša trenutni osnutek ZVO-2?  

V Društvu ekologi brez meja pozdravljajo boljšo ureditev stečajev, ki jo predvideva zadnji osnutek zakona, tako da bo manj verjetno, da npr. po stečaju nevarni odpadki od podjetja postanejo socializiran problem, izpostavlja Kranjc, ki ocenjuje, da reforma 'predstavlja odločen korak naprej pri ravnanju z odpadki.'

Kot še pravi Kranjc, je pomembno, da zadnji osnutek v primerjavi s tistim v javni obravnavi ne vključuje več členov, ki so bili uperjeni proti sodelovanju javnosti in NVO. Pomembne so tudi spremembe, ki se tičejo okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj, sistema trgovanja z emisijami, bolje opredeljene pravice do zdravega življenjskega okolja, našteva. 

Ostaja sicer še nekaj področij, ki potrebujejo pozornost. Eden od primerov za to je vzpostavitev mehanizma za dolgoročno sanacijo onesnaženih jam, kar je praktično pomembno za varstvo podtalnice. Zakon tudi ne rešuje v celoti prenosa določenih direktiv, še dodaja Kranjc. 

Na vprašanje, ali so bile strokovne in nevladne organizacije tokrat vključene in slišane pri pripravi zakona in kako je znotraj zakona urejen njihov status, odgovarja, da je imel zakon precej nenavadno pot, tudi če se osredotočimo samo na zadnjo epizodo v tem mandatu: "Po javni obravnavi, kjer je imela zainteresirana javnost možnost podati pripombe, je šel  v dolgo medresorsko usklajevanje. Ta del je normalni del postopka, a vmes so se pojavile bistvene spremembe, zato smo vsi pričakovali še eno javno obravnavo. Namesto tega se je minister z ekipo srečeval s ključnimi deležniki, vključno z NVO, za dokončno uskladitev predloga, preden gre ta naprej na vlado in v parlament."

Ekologi brez meja sicer pozdravljajo spremembe, a poudarjajo, da zgodba še zdaleč ni končana: "Zakon še ni sprejet, preteklo bo še par let, da v veljavo stopijo vse določbe, ključno bo dobro izvajanje, kopico sprememb pa potrebujejo še podrejeni predpisi in Program ravnanja z odpadki in program preprečevanja odpadkov. Čaka nas še veliko dela in dodatnih izzivov, a vemo, da korakamo v pravo smer."