Bo nova vlada uspela izpeljati že dve desetletji napovedovano reformo zdravstva?

Zdravnica Jelka Premelč primarno zdravstvo pozna do obisti. V njem deluje že 40 let. Ob kroničnem pomanjkanju družinskih zdravnikov – brez osebnega zdravnika je več kot 130 tisoč Slovencev – pravi, da je na ta podhranjen kader v času epidemije padlo še več zadolžitev – ne le milijon okuženih in njihovih sorodnikov, ki so ob prvih znakih pomoč najprej poiskali pri njih. "Te ljudi smo brisali zaposleni v osnovnem zdravstvu, pisali smo jim potrdila, cepili smo jih, urejali bolniške staleže, razlagali, kaj je to izolacija," razlaga Premeličeva.

Nešteto vsakodnevnim klicem, elektronskim sporočilom in nezadovoljstvu zaradi fizične neprisotnosti v ambulantah so bili priča tudi študentje medicine, ki so bili tam na praksi in bi se lahko odločili za specializacijo iz družinske medicine. "Naši študentje so rekli, oprostite, to je avtobusna postaja, to ni ambulanta, za to jaz nisem hodil v šolo," še dodaja.

Poleg tega plačilo za družinskega zdravnika ni konkurenčno in ne pritiče poklicu, ki je tako rekoč deficitaren, opozarja. "Za 45. plačilni razred ne dobimo računovodje. Mene bo čez dva meseca, ko se upokojim, nadomestil kolega. Po sedmih letih na fakulteti, po štiriletni specializaciji, po tem, da bo dežural, da bo za vse sam odgovoren ... Imel bo 47. plačilni razred. Računovodji ni treba delati za 45. plačilni razred, zdravnik specialist pa mora za 47.," pojasnjuje Premeličeva. Od kadrovskih težav k dolgim čakalnim dobam ali bolje rečeno: neznanim čakalnim dobam. Lani so na zdravstvenem ministrstvu izpeljali nacionalni razpis za skrajševanje čakalnih vrst za 20 tisoč zdravstvenih storitev oziroma 20 tisoč bolnikov, ki so čakali nedopustno dolgo.

In ugotovitve so presenetljive, kažejo, kako nepopolne so evidence o čakalnih dobah: Kar 39 odstotkov poklicanih je že imelo opravljeno storitev, kljub temu da so bili še v evidencah čakalnih vrst NIJZ. 29 odstotkov jih je dejalo, da si ne želijo zamenjati izvajalca, tudi če dlje čakajo. Sedmim odstotkom pa ni ustrezala druga lokacija oz. drug termin. Tako so le desetini lahko dali hitri termin, da so opravili storitev.

"Treba je narediti premik na izboljšanju kvalitete čakalnih seznamov in splošno sistema e-naročanja, to je pri izvajalcih in pri NIJZ, ki sta za to zadolžena," pojasnjuje generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar. Premeličeva pa ob tem dodaja: "V zvezi z administracijo v zdravstvu, v zvezi s tem, da imamo tako razdrobljene informacijske sisteme, da ena ambulanta ne vidi druge, kaj je pacient pri njej opravil, ob tem, da imamo nedorečen odnos potovanja pacienta od primarnega na sekundarni nivo in tukaj se ponavljajo preiskave. Izgubljamo čas in denar, pošiljamo pacienta od enega do drugega. A ne opravi ničesar."

In to je le vrh ledene gore težav, ki so se nakopičile v zdravstvu, kjer sta, pomenljivo, znotraj 14 vlad le dva ministra dokončala poln štiriletni mandat.