Kolikšen bo nov nepremičninski davek? Neuradno največ dvoodstoten

"Prazna stanovanja se bodo vrnila na najemni trg, podivjane cene pa se bodo ponovno umirile." To so prvi obeti vladne koalicije, ki načrtuje uvedbo premoženjskega davka. In kakšni so prvi, že znani obrisi nove dajatve? "Nepremičnina, v kateri živiš, ne bo obdavčena, se pravi, vsi lastniki stanovanj si lahko oddahnejo. Nobenega novega davka ne bodo plačali, če sami v teh nepremičninah živijo," je dejal minister za delo Luka Mesec.

Kot je znano, bodo davek plačali tisti, ki imajo v lasti več stanovanj oziroma hiš. Koliko bo davek znašal, pa naj bi bilo zadnje odprto vprašanje koalicije. "Imamo več scenarijev, zato ne bi želel špekulirati. Zagotovo pa mora imeti učinek," je v začetku decembra dejal predsednik vlade Robert Golob.

"Ureditev, ki jo imamo, več kot dokazano ne učinkuje. Moramo pa seveda stremeti k ureditvi, ki smo jo promovirali – da torej bogatejši plačujejo več," je medtem povedal podpredsednik SD Luka Goršek. Mesec medtem pravi, da bo več informacij v ponedeljek povedal finančni minister Klemen Boštjančič.

Po internih izračunih vlade, ki jih je prvi objavil Forbes, bi enoodstotna obdavčitev druge in vsake naslednje nepremičnine v državno blagajno prinesla dobrih 400 milijonov, 1,5-odstotna približno 700 milijonov, če bi presežne nepremičnine obdavčili z dvema odstotkoma, pa bi v blagajno pritekla slaba milijarda evrov.

Pa je to dovolj za razbremenitev dela, ki jo ob tem napoveduje vlada? "Tukaj gre za neko PR-potezo ministra za finance. Če bi prihodke od davka na nepremičnine pretvorili v razbremenitev davka pri plačah, bi se to res poznalo za nekaj evrov. Vendar pa mi potrebujemo sistemski rez v samo obdavčitev dela," ocenjuje poslanec NSi Jernej Vrtovec. Nova Slovenija nepremičninski davek ocenjuje kot nerazumno napoved vlade.

Koalicija sicer napoveduje, da bo zakon posebej obravnaval tiste, ki bodo v dolgoročni najem oddali prazna stanovanja. Zanje bo davek nižji.  "To je koncept davka in v tem smislu nam je stvar zelo všeč. Hočemo namreč predvsem aktivirati prazna stanovanja. Vsa poročila pravijo, da jih je samo po Ljubljani 14.000 praznih, in če uspemo to aktivirati, mislim, da smo naredili praktično največ, kar se da," je dejal Mesec.

Načrti vlade pa so sledeči: v ponedeljek bodo sprejeli izhodišča, po široki javni razpravi sledi pisanje zakona, ki ga želijo sprejeti prihodnje leto. Zakon bo sicer del drugega paketa davčnih sprememb, ki naj bi prinesel tudi  sistemsko razbremenitev dela.

'Pri teh napovedih moramo biti previdni in realni'

Direktor zbornice za poslovanje z nepremičninami Boštjan Udovič sicer ocenjuje, da učinki nepremičninskega davka, ki naj bi ga vlada predstavila v ponedeljek, ne bodo tako veliki, kot ga načrtujejo pripravljavci. Meni, da se preveč nanašajo na statistiko, ki pa jo je, kot poudarja, treba smotrno razlagati. "Ogromno drugih in tretjih stanovanj je namreč neuporabnih, gre za stare hiše, stara stanovanja. Od teh najbrž velikega učinka ne bo. Pri teh napovedih moramo biti previdni in realni," pravi.

Meni sicer, da bi nepremičninski davek lahko spodbudil lastnike, da bi prazno stanovanje začeli oddajati. "To je tudi tisto, kar bi želeli z nepremičninskim davkom doseči. Me pa napoved premierja, da se bo ta davek odštel od dohodnine, nekoliko usmerja v misel, da razmišljajo o neki drugi obliki nečistega nepremičninskega davka. Da torej razmišljajo bolj o nekem katastrskem dohodku od stanovanj."

To bi bilo po njegovem mnenju tudi logično, saj bi takšen davek plačeval vsak, ne glede na to, ali je stanovanje zasedeno ali ne. S tem bi namreč, kot izpostavlja, preprečili tudi črni trg. "Ne bi bilo namreč pomembno, ali stanovanje oddajaš ali ne, saj bi davek plačal v vsakem primeru," je pojasnil

Ideja je torej po njegovem mnenju dobra dobra, vendar pa napovedi o tem, koliko naj bi davek znašal, označuje za "drakonski davek". "Davek bi moral, sodeč na primerljive države, v povprečju znašati 0,5 odstotka oz. 0,7 odstotka," navaja, ob tem pa opozarja, da višji odstotki morda ne bi bili sprejemljivi niti za Ustavno sodišče. Davek je sicer po njegovem mnenju ustavno sprejemljiv, ampak težava lahko nastane pri sorazmernosti.

Kako naslavljati visoke cene stanovanj?

Nesprejemljivo se mu sicer zdi, da je pri trenutni stanovanjski krizi toliko praznih stanovanj. "Zagotovo je eden ukrepov, ki ga država ima na voljo, verjetno celo eden najpomembnejših ali najmočnejši, davek." Z njim bi bilo manj špekulativnih nakupov in investicij v prazna stanovanja, četudi bi se lastniki odločili za prodajo, namesto za oddajo nepremičnine, pa sam meni, da je to za najemnike dobro, saj je tako na tržišču več ponudbe.

Med morebitnimi ukrepi, ki bi lahko še naslavljali trenutno izjemno visoke cene stanovanj in najemnin, je poleg nepremičninskega davka naštel še že omenjeno razbremenitev plač ter tudi nižji davek za tiste, ki bi stanovanja oddajali v dolgoročni najem.

Omenil je tudi gradnjo javnih najemnih stanovanj ter tudi izboljšanje pravnega položaja za najemodajalce. "Ogromno ljudi stanovanj ne oddaja prav zaradi zgodb, kako se na primer nekdo ni mogel znebiti najemnikov. Če se izboljša pravni položaj lastnikov, bo posledično na trgu več stanovanj, kar bo dobro tudi za najemnike," pojasnjuje sogovornik.