Bo morala Slovenija hrvaškim varčevalcem plačati 150 milijonov evrov?

Hrvaški finančni strokovnjak za vprašanje Ljubljanske banke (LB) Zdravko Rogić je za spletno izdajo hrvaškega časnika Jutarnji list ocenil, da bo nedavna odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu v primeru varčevalcev LB iz BiH vplivala tudi na položaj hrvaških varčevalcev.

"Dolžnici nista več le LB in NLB kot njena naslednica, ampak tudi država Slovenija. Varčevalci so do zdaj dobivali tožbe, niso pa jim izplačali denarja, temveč so naleteli na prazne police. Če bo razsodba sodišča v Strasbourgu postala pravnomočna, se bo ta polica imenovala proračun. Slovenija bo morala plačati 150 milijonov evrov," je dejal.

Rogić meni, da gre pri torkovi odločitvi sodišča za "pilotsko sodbo". Če bo postala pravnomočna, bodo imeli po njegovem pravico do odškodnine vsi tisti varčevalci, ki jim deviznih vlog še niso izplačali, in to po enakih pogojih kot tisti, ki jim je Slovenija te vloge že izplačala.

Ne bi pa smela razsodba Strasbourga vplivati na pogajanja med Hrvaško in Slovenijo glede prenesenih vlog, mnenje Rogića danes povzema spletna stran Jutarnji.hr. Gre za hrvaške varčevalce, ki jih je poplačalo 20 hrvaških bank, denar za to pa so dobile iz hrvaškega proračuna.

Pismo Bis še ni bilo poslano

Strokovnjaka obeh držav, Franc Arhar in Rogić, sta na zadnjem srečanju 4. oktobra na Bledu predlagala zunanjima ministroma Vesni Pusić in Karlu Erjavcu, naj državi skupaj pišeta Banki za mednarodne poravnave (Bis) v Baslu in jo prosita za pomoč pri iskanju rešitve vprašanja LB v skladu s sporazumom o nasledstvu, pri čemer bi morale sodelovati vse naslednice nekdanjega SFRJ.

Kot je za Jutarnji list poudaril Rogić, državi pisma Bis še nista poslali, ker je Ljubljana vztrajala, da mora Zagreb umakniti pooblastili v tožbah, vloženih na hrvaških sodiščih. Po njegovih besedah bi umik pooblastil imel neugodne finančne, politične in druge posledice za Hrvaško. Kakšne bi bile, Rogić ni pojasnil.

MZZ številk ne more komentirati

Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) so povedali, da konkretnih številk, ki jih navaja Rogić, trenutno ne morejo komentirati.

Spomnili so, da Erjavec še ni prejel odgovora hrvaške strani na pismo Pusićevi, v katerem je ob svojem soglasju z reševanjem primera pred baselskim sodiščem poudaril, da je nadaljevanje pogajanj in iskanje dokončne rešitve v okviru Bis mogoče, če bo hrvaška vlada umaknila pooblastili v tožbah, vloženih na hrvaških sodiščih.

Rogič meni, da je po razsodbi Strasbourga vprašanje, ali bi BiH hotel sodelovati pri reševanju vprašanja LB v Baslu, ker nima primerov prenesenih deviznih vlog in tako odločitev sodišča povsem zadovoljuje zahteve njegovih varčevalcev.

Na MZZ so povedali, da ne morejo napovedati, kaj bo storilo Sarajevo. Ob tem so poudarili, da se sodba sodišča v Strasbourgu nanaša na primere v BiH ter da med primeroma varčevalcev iz BiH in Hrvaške ni neposredne povezave, tudi če gre za neprenesene vloge.

Erjavec: Sodba evropskega sodišča ni povezana s tožbami hrvaških bank

Erjavec je poudaril, da sodba evropskega sodišča ni pravnomočna, v njej pa je bilo po njegovem mnenju spregledanih veliko dejstev, tudi to, da naj bi vsaka nova država reševala vprašanja svojih varčevalcev na svojem teritoriju. "Slovenija je to naredila in poplačala vse varčevalce, ne glede na to, od kod so prihajali. Pogoj je bil samo, da so imeli devizno varčevalno vlogo na banki na teritoriju Slovenije," je poudaril.

Podobno je po njegovih besedah storila tudi Hrvaška, vendar pa nekateri varčevalci niso dobili denarja, ker po hrvaških zakonih niso izpolnjevali pogojev državljanstva. Erjavec je ob tem poudaril, da prenesene vloge nimajo nobene veze z omenjeno sodbo evropskega sodišča, saj se tožbe, ki sta jih vložili dve hrvaški banki na podlagi pooblastila hrvaškega finančnega ministrstva, nanašajo na tiste vloge, ki so bile prenesene kot javni dolg na Hrvaškem. "Ti varčevalci so vsi dobili poplačano. Gre za večji del varčevalcev na Hrvaškem," je poudaril.

Dodal je, da sicer razume, da želi Rogić izkoristiti omenjeno sodbo v smeri nadaljnjega zamegljevanja položaja, saj je zadeva zelo pravno zapletena in težko razumljiva povprečnemu človeku. Vsekakor pa je sodba evropskega sodišča po njegovih besedah jasno povedala, da je to vprašanje treba rešiti v okviru nasledstva. "Mi si želimo v okviru nasledstva to vprašanje rešiti, vendar mora biti volja vseh petih naslednic," je poudaril Erjavec. Ponovil je, da si Slovenija želi, da Hrvaška čim prej pride v EU, vendar pa je pri tem pogoj, da se vprašanje LB glede prenesenih vlog rešuje v okviru nasledstvenih vprašanj.