Če bo sprememba Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju sprejeta v državnem zboru in potrjena na morebitnem referendumu, bo treba za starostno pokojnino dopolniti 65 let starosti in imeti 15 let zavarovalne dobe, ne glede na spol. Tisti od staršev, ki je skrbel za otroka oziroma otroke, bo lahko izkoristil časovni bonus za starševstvo v dolžini največ do dveh let – po osem mesecev za enega otroka.
Pravico do starostne pokojnine po predlogu pridobi tudi moški, ki je dopolnil 60 let starosti in 43 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe, oziroma ženska, ki je dopolnila 58 let starosti in 41 let pokojninske dobe brez dokupljene dobe. Prehodno obdobje pri tem pogoju se bo za moške končalo leta 2014, za ženske pa leta 2016. Izhodišče bo v pogojih, ki bi za upokojitev po obstoječem pokojninskem sistemu veljali v letu 2011.
Predčasno, z odbitki, se bo mogoče upokojiti pri 60 letih starosti, vendar bodo morali moški imeti 40 let pokojninske dobe, ženske pa 38 let pokojninske dobe. Tudi ta določila se bodo uveljavljala postopno. Predlog uvaja prenovljen institut delne upokojitve, ki bo zavarovancem omogočal postopen prehod v pokoj oziroma podaljševanje delovne aktivnosti sorazmerno z njihovimi zmožnostmi.
Predlog uvaja bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi po dopolnjenih pogojih za predčasno upokojitev. Vsako leto po izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do predčasne pokojnine bodo tako zaposleni ob plači upravičeni še do 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine. Hkrati se jim bo z vsakim letom, ko bodo ostali v zaposlitvi, povečal tudi odmerni odstotek za pokojnino. Na drugi strani se določajo malusi za predčasno upokojevanje na 0,3 odstotka na mesec pred dopolnjenim pogojem starosti za starostno upokojitev. Malusi za ženske se bodo uveljavljali postopno.
Za delodajalce, ki bodo zaposlovali delavce po izpolnitvi pogojev za predčasno upokojitev, se bodo prispevki v prehodnem obdobju znižali za 50 odstotkov, nato pa za 30 odstotkov. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo postopno do leta 2026 povečalo z zdajšnjih 18 na končnih 34 let, in sicer eno leto na leto. Pokojnine pa se zaradi hkratne ukinitve usklajevanja novih pokojnin s pokojninami že upokojenih in pa zaradi uveljavitve odmernega odstotka v višini 80 odstotkov ne bodo znižale.
Zakon, ki ga bodo posredovali v državni zbor, bo v prihodnjih dneh objavljen na spletnih straneh vlade. Zamik je zaradi nomotehničnih popravkov, ki jih morajo vnesti v sodelovanju z vladno zakonodajno službo. Zato bo končna verzija dostopna šele takrat. Na spletnih straneh ministrstva za delo pa je že objavljen predlog ZPIZ-2 z 9. avgusta, ki je v vsebinskih določilih (upokojitveni pogoji, obdobje za odmero, prehodna obdobja in podobno) enak vladnemu predlogu.
Svetlik: Brez sprememb bi tvegali revščino
Minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik je po seji vlade spomnil na ''vedno bolj nezadostne prispevke v pokojninsko blagajno'', ki jo ''krpajo'' z vedno več sredstvi iz proračuna. Po njegovih besedah so številke visoke – vsako leto od 250 do 300 milijonov več, izračuni pa kažejo, da bi leta 2020 država v pokojninsko blagajno izplačala že dve milijardi več kot danes, če reforme ne bo. ''Tako bi se povečeval javni dolg.''
Minister Svetlik je opozoril na vedno nižje pokojnine, ki jih zagotavlja obstoječi sistem, sprejet leta 2000. Vsako leto so nižje, kar pomeni večje tveganje za revščino, je dodal. Napovedal je, da ne bo več težav, ko imajo posamezniki iz določenih poklicev premalo nabranega denarja, da bi šli v pokoj na podlagi poklicne pokojnine. Po besedah premierja Boruta Pahorja gre za "enega od pomembnejših reformnih projektov vlade v tem mandatu".
Sindikati napovedujejo referendum
Sindikati pokojninski reformi od vsega začetka nasprotujejo in nekateri med njimi napovedujejo naknadni zakonodajni referendum. Prepričani so namreč, da ne upošteva razmer na trgu dela in zdravja starejših delavcev. Po njihovem predlogu bi morala biti starostna upokojitev brez odbitkov možna pri 60 letih, pri čemer bi bilo za moške dovolj 40 let delovne dobe, za ženske pa 38.
Po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušana Semoliča so sindikati vladi že prej predlagali spremembe, ki bi zagotavljale načelo pravičnosti, ekonomsko in socialno vzdržnost, da bi preprečili padanje pokojnin. Predlagali so spremembe, prijazne do delavca in različne spodbude. Omenil je tudi nujnost čimprejšnjih sprememb na trgu dela. Spomnil je na mlade, ki ne dobijo dela za nedoločen čas, ki bi bili odličen vir prilivov za pokojninsko blagajno. ''Tudi starejši, ki so še dela zmožni, ne dobijo dela.''
Po njegovem mnenju pokojninska reforma vodi v revščino, saj večina delavcev zaradi zdravstvenih razlogov ne bo izpolnila pogojev za starostno upokojitev. ''Vlada nerazumno vztraja na stališčih, proti katerim smo sindikati.'' Po njegovih besedah je možno dvoje – ''ali zamenjati vlado ali zamenjati ljudstvo. Ljudstvo bo težko, kam pa naj gremo?'' V času novinarske konference se je nad Ljubljano razbesnelo neurje s točo, v kateri Semolič vidi simboliko dogajanja, kot ga doživljajo delavci.
Nezadovoljni so tudi v sindikatu Pergam in Alternativa, zato napovedujejo zaostrovanje razmer. Predsednik sindikalne zveze Alternativa Zdenko Lorber je poudaril, da so v sindikalni zvezi razočarani nad dejstvom, da se vlada ni odločila voditi socialni dialog do točke, ko bi skupaj poiskali rešitve, ki ne bi botrovale temu, da bi morali v nadaljevanju stopnjevati aktivnosti sindikata. Meni, da je problematika poklicne pokojnine sestavni del zakona, zato terjajo rešitev tega še letos. "V kolikor ne bomo dogovorili rešitve, bomo terjali poseben ali interventen zakon," je dejal in dodal, da bodo skušali nagovoriti poslance in poslanske skupine. Možnosti sprememb zakonodaje na najbolj spornih točkah ne izključuje niti med zakonodajnim postopkom. "Računam na treznost, na odločanje poslancev po svoji vesti."
Predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj je z današnjo potezo vlade nezadovoljen, a jo je pričakoval. "Vlada v celotnem obdobju delovanja ene stvari ni znala ali ni hotela sprejeti v dogovoru s socialnimi partnerji. Kaže, da ravna kot svoj čas režimske vlade, ki so s svojim ravnanjem teptale vse demokratične vrednote," je prepričan. Obenem je opozoril, da vlada vse, kar počne, počne na račun malega človeka in zaposlenih. "In takšno ravnanje bo dobilo odmev. Sindikati se pripravljamo na resne konflikte, pri čemer ni izključen niti referendum niti stavka niti protesti, o čemer se bomo vsi sindikati skupaj uskladili. Takšno ravnanje je treba zaustaviti," je izpostavil. Sumi, da se "očitno vlada usede samo takrat, ko prileti kakšna kocka". Opozoril je, da nič več ni izključeno.
V času, ko bo šla pokojninska reforma v državni zbor bodo v Pergamu začeli z aktivnostmi, ki jih je omenil Rebolj, ki pa vendarle upa, da se bodo z vlado še usedli za isto mizo. Predlagali ji bodo več kompromisnih rešitev. "Eden takih kompromisov je, da bi morali ob pokojninskem zakonu določiti listo težkih in zdravju škodljivih delovnih mest, kot ga ima Belgija. Na teh mestih sploh ni možno delati več kot 40 let, ker tega zaposlen tam ni zmožen. Predlogov je veliko, ali bo pripravljenost je pa druga stvar," je še dodal.
Delodajalci so za reformo
Predstavniki delodajalcev so reformo vseskozi podpirali, opozarjali pa so na nujnost ustreznih prehodnih obdobij, da bi lahko delovna mesta prilagodili starejšim delavcem.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) verjamejo, da bo vladi uspelo načrtovano pokojninsko reformo uveljaviti z letom 2011. "To bi bilo glede na sedanje razmere, ko proračun že tako v precejšnjem obsegu pokriva odhodke za pokojnine, nujno. V nasprotnem primeru bi ti odhodki v prihodnje namreč še povečevali celotni dolg države." Zbornica vseskozi podpira modernizacijo pokojninskega sistema. "Odhodki pokojninske blagajne bodo na podlagi dolgoročnih projekcij leta 2020 znašali 11,2 odstotka BDP, leta 2050 pa že 18,4 odstotka. Zato Slovenija že v tem trenutku potrebuje reformo pokojninskega sistema, ki bo zagotovila finančno vzdržnost in primerno pokojnino ter varno starost tudi naslednjim generacijam upokojencev," so še izpostavili.
KOMENTARJI (263)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.