Bodo skupinska kmečka opravila delo na črno?

Poslanci so opravili tretjo obravnavo predloga novega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerim se zaostruje nadzor in zvišuje kazni. Omejuje tudi sosedsko pomoč, ko bo delo vezano na dejavnosti pravne osebe in samozaposlenega, čemur so številni poslanci nasprotovali. Glasovali bodo v torek zvečer.

Vlada trdi, da se bo po novem izplačalo prijaviti delodajalca na črno, glede brezplačne sosedske pomoči pa, da skriva največ dela na črno. Za delo na črno se po predlogu ne štejejo sosedska pomoč, delo v lastni režiji, nujno delo, humanitarno in prostovoljsko delo ter osebno dopolnilno delo. Vendar se določbe glede sosedske pomoči zaostrujejo, da je ne morejo ponujati obrtniki in podjetja, torej tisti, ki isto dejavnost opravljajo na trgu. Prav tako za sosedsko pomoč ne velja opravljanje dela na nepremičninah in premičninah, namenjenih za opravljanje dejavnosti.

Poslanci si niso enotni o vladnih predlogih. Medtem ko bodo Desusovi poslanci in poslanka SD Majda Potrata zakon podprli v celoti, razen amandmaja SDS, bo poslanec Zaresa Franco Juri glasoval proti amandmaju o sosedski pomoči. Po njegovem mnenju je individualna gradnja del slovenske mentalitete. Kot primer je navedel, kako je sosed vodovodar vedno zastonj pomagal njegovi materi, ko se ji je kaj pokvarilo. Zato se mu je večkrat zahvalil in ni nikoli pomislil, da bi kdaj podprl zakon, ki bi mu preprečil pomagati. Opozarja tudi, da zakon ne bo prizadel bogatašev, ampak srednji in nižji sloj, kjer je solidarnost.

Nepovezani poslanec Vili Rezman podpira brezplačno in prostovoljno delo, "saj ni utaje davkov, če je delo opravljeno brezplačno". Pomisleke ima le, če bi bilo brezplačno delo na stavbi obrtnika, ki se ukvarja z gradbeništvom. Zdi se mu tudi neumno, ker bo lahko na primer mizar sosedu popravljal uro, ne bo pa mu smel popraviti mize. Opozoril je, da bodo lahko ljudje počeli vse drugo, tega, kar znajo, pa ne. Opozicija opozarja še na višje stroške gradnje hiš ob morebitnem sprejetju zakona. Prepričani so, da želi država spet obrati najšibkejše. Omenili so pomoč po naravnih katastrofah, ko ljudje pomagajo prizadetim brez plačila.

Poslanec SDS Milenko Ziherl ne verjame, da je država zaradi dela na črno letno prikrajšana za 10 milijard evrov. Dvomi, da se bo kdo odločil zaradi globe do 1200 evrov za prijavo, če lahko v lastni režiji prihrani več deset tisoč evrov. Spomnil je na kmečka opravila, kjer sosedi skupaj silirajo enkrat pri enem, drugič pa pri drugem. Praviloma si delijo tudi stroje, edino plačilo je dobra malica in delitev stroškov za gorivo. Omenil je trgatev, spravila lesa in podobno. Poslanec SLS Gvido Kres opozarja, da bodo inšpektorji videli manj plačano delo, kot je pomoč pri kmečkih opravilih, pri kopanju jarkov in podobno, medtem ko bo delo za štirimi stenami, ki je praviloma bolje plačano, ostalo očem skrito. V njegovi stranki bodo glasovali proti.

'Pri utaji davkov nekateri bogatijo na račun socialno najšibkejših'

Podporniki novele odgovarjajo, da nekateri na račun dela na črno neupravičeno bogatijo. Minister za delo, družine in socialne zadeve Ivan Svetlik je opozoril na dvojno moralo pri delu na črno, saj smo Slovenci nekako vpleti v vzorec, kjer je veliko dela na črno. Siva ekonomija povečuje brezposelnost, slabi socialno državo, saj delavci na črno dobivajo socialne transferje, čeprav do njih dejansko niso upravičeni. Delo na črno bodo skušali preprečiti tako preventivno kot s kaznimi. Glede pozivov k nižjim davkom in socialnim prispevkov je dejal, da morajo najprej pobrati vse davke, zatem jih lahko nižajo.

Pri nadzoru bodo inšpektorjem pomagali cariniki. Med nadzorne organe se namreč vključuje carinsko upravo, s čimer se bo omogočilo postopno vključitev dodatnih inšpektorjev za nadzor na terenu. S tem se bo razbremenil inšpektorat za delo ki se bo po Svetlikovih besedah lahko intenzivneje usmeril na nadzor na področju inšpekcij delovnih razmerij.

S prepovedjo sosedske pomoči želijo preprečiti "plačevanje na roke". Poudaril je, da njegov dedek ni prejel nobene pokojnine, ker ni bilo socialne varnosti. Danes so kmetje in drugi vključeni v sistem socialne varnosti, zato pričakujemo, da bodo zanjo tudi plačevali davke, je dejal. Po njegovem mnenju niso šli predaleč. Poudaril je, da novela ne bo sama preprečevala delo na črno, bodo pa z njenim sprejetjem storili pomemben korak naprej.

Globe od 500 do 1200 evrov

Novela, ki jo je vlada pripravila na predlog Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), predvideva, da bo mogoče v lastni režiji graditi le enostavne in nezahtevne objekte, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje. V lastni režiji bo dovoljeno graditi objekte do 30 kvadratnih metrov. Ker bo šlo za manj zahtevno gradnjo, ne bo treba zagotoviti gradbenega nadzora. Še vedno bo mogoče v lastni režiji opravljati obnovitvena in vzdrževalna dela. Zakon bo tudi še vedno omogočal gradnjo gasilskih in planinskih domov v lastni režiji, vendar do velikosti 250 kvadratnih metrov. Vlada je ohranila izjemo, ker gre za majhen obseg tovrstnih del, poleg tega se veliko teh del opravi v okviru dobrodelnega dela.

Globa za posameznika, ki bo v lastni režiji gradil večji objekt, kot je predpisano, bo od 500 do 1200 evrov. Drugi ukrepi, kot bi bilo rušenje tako zgrajenega objekta, niso predvideni, zaradi novele tudi ni predvideno povečanje števila inšpektorjev. Po navedbah ministrstva gre za enega od ukrepov za sanacijo gradbeništva v Sloveniji. Sedanja ureditev namreč posredno omogoča delo na črno in odpira možnosti za sivo ekonomijo, je ministrstvo zapisalo med razlogi za spremembo zakona.

Kazni za delodajalca, ki zaposli delavca, ne da bi z njim sklenil pogodbo o zaposlitvi, bodo lahko po novem znašale tudi 15.000 evrov. Obenem bo moral osebo zaposliti za nedoločen čas in ji za obdobje celotne zaposlitve pred razkritjem poravnati vse obveznosti iz naslova delovnega razmerja najmanj v višini minimalne plače za vsak mesec opravljenega dela. Posameznika lahko doleti kazen v višini 2000 evrov.