Na davek na nepremičnine prispelo več kot 300 pripomb. Bodo uslišane?

Premoženjski davek je v pošiljanje pripomb in komentarjev na ministrstvo za finance do danes spodbudil 320 ljudi. Ministrstvu večina med drugim očita, da je predvidena obdavčitev previsoka in da bo predlog zvišal najemnine ter zmanjšal dostopnost stanovanj. Prav tako pa številni opozarjajo na svoje primere uporabe nepremičnin, denimo:  

- oseba ima samo eno nepremičnino, v kateri pa ne živi, ker dela v tujini ali dela v drugem kraju,

- v lastnikovih nepremičninah bivajo njegovi družinski člani.

Med tistimi, ki so poslali svoje pripombe, je tudi Obrtno-podjetniška zbornica, ki meni, da predlogi, ki so v javni razpravi, v takšni obliki nimajo prihodnosti.  

"Tisti, ki so po neki drugi logiki – ne po bogatenju, ampak po viru dedovanja lahko lastniki več nepremičnin in na podeželju seveda teh nepremičnin ne moremo tako tržiti kot v mestnih središčih, tudi prodaš jih pravzaprav težko. Na drugi strani pa nekdo z eno nepremičnino v milijonski vrednosti ne bi plačal davka," pojasnjuje Blaž Cvar, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice.

Da niso bile vključene v postopek priprave izhodišč, pa je presenetilo občine. Na ministrstvu sicer pravijo, da ne gre za predlog nepremičninskega davka, ki bi spremenil trenutno veljavno obremenitev z nadomestilom za uporabo stavbnih zemljišč, ki je prihodek občin.

"V kolikor bo to poenoten davek, se bojimo, da bo reševali morda probleme v nekaterih velikih mestih in turističnih okoljih, v manjših okoljih pa zgolj povzročil dodatne obremenitve tudi nekaterih socialno šibkejših državljanov," pravi Gregor Macedoni, župan Novega mesta.

1,45-odstotna obdavčitev druge nepremičnine bi v državno blagajno navrgla okoli 600 milijonov evrov letno, sredstva bi uporabili za razbremenitev plač. Ob tem pa delodajalci opozarjajo, da bi lahko namesto uvajanja novih davkov vlada najprej omejila svojo predvideno rekordno porabo, ki naj bi letos znašala dobrih 17 milijard evrov.

"Menimo, da bi država sama naprej morala pokazati, kako se zateguje pas in nato postaviti ogledalo gospodarstvu. Bi lahko postopno razbremenjevali plače tudi na drugačen način, kajti jasno je, da ko povečamo neto izplačila zaposlenim v naši državi, se poveča tudi potrošnja torej poraba zaradi teh višjih plač in tukaj imamo skozi DDV in skozi davek na dobiček že skoraj tretjino vrnjenega v državni proračun," še doda Cvar. 

Ministrstvo za finance sicer obljublja, da bo vse prejete pripombe in komentarje temeljito pregledalo in jih v največji možni meri upoštevalo pri iskanju nadaljnjih rešitev.