Zdravniki: Vlada je razvrednotila naše delo

Predstavniki zdravniškega sindikata Fides so zadnje tedne vodstvom zdravstvenih zavodov oddali izjave zdravnikov o preklicu vseh soglasij za prostovoljno nadurno delo in izjave o nesoglasju za opravljanje prostovoljnega nadurnega dela. Danes je bil zadnji dan za oddajo teh izjav, sprememba pa naj bi začela učinkovati s 1. septembrom.

Kar 1852 zdravnikov je preklicalo vsa soglasja za prostovoljno nadurno delo. Sindikat Fides je ocenil, da je nesoglasje oddalo od 85 do 90 odstotkov zdravnikov, ki dežurajo.

S svojim podpisom so tako omenjeni zdravniki preklicali vsa doslej dana soglasja in izrazili nesoglasje za vsako nadurno delo po 1. septembru letos, ki presega osem ur tedensko, 20 nadur mesečno oziroma 170 nadur letno.

Podpredsednik sindikata Fides Damjan Polh je dejal, da so soglasja zbrali nekoliko prej zato, da se bodo vodstva zdravstvenih ustanov lahko organizirala in pripravila novo organizacijsko shemo do 1. septembra. Kot je dejal, so bili preklici pretežno enakomerno razporejeni po vseh zavodih v Sloveniji.

Predstavnica sindikata iz Kliničnega centra v Ljubljani Helena Mole je dejala, da je v KC soglasja umaknilo 608 zdravnikov, kar je okoli 90 odstotkov. 513 imajo zdravnikov specialistov zaposlenih za polni delovni čas, 150 za polovični delovni čas in 400 specializantov.

Kot je dejala Moletova, so umik soglasij predlagali zato, ker želijo izkoristiti svoje pravice. Pravi, da so zdravniki dolgo delali preko polnega delovnega časa in za to niso bili primerno plačani, potem pa so končno dočakali razumno plačilo. "Po takšnih potezah vlade pa tega ne moremo več početi," je dejala Moletova. "Naše življenje, zdravje in naše družine so tudi nekaj vredne in do sedaj smo to žrtvovali. Sedaj tega nismo več pripravljeni žrtvovati, zato bomo delali le v okviru zakona," je še dejala Moletova.

'Tudi zdravnike varujejo pravice'

Predsednik Fidesa Konrad Kuštrin je zapisal, da "siloviti pritiski in odpori, ki smo jih zdravniki deležni ob uveljavljanju pravic iz dela, kažejo, da smo res predolgo odlašali z uveljavljanjem pravic, ki gredo vsem delavcem v Sloveniji. Kot kaže, se je namreč uveljavilo prepričanje, da je delo zdravnikov daleč preko rednega in zakonsko uveljavljenega delovnega časa nekaj normalnega in sprejemljivega; celo privilegij. Pa ni. Tudi zdravnike varujejo pravice iz dela in ne želimo se jim več odrekati. Zato bo sindikat Fides poskrbel, da bodo zdravniki pravice iz dela lahko uveljavili – ne glede na aktualne politične pritiske in tiste, ki bodo morda še sledili.“

Fides obljublja, da bo vsem, ki so njihovi člani, zagotovil celovito pomoč in podporo pri uveljavljanju delovnih pravic. Njihovi zaupniki bodo pozorno spremljali dogajanje v posameznih zdravstvenih zavodih in se sproti odzivali na morebitne nepravilnosti. "Zoper delodajalce, odgovorne osebe in mentorje, ki nesoglasij zdravnikov pri razpisovanju dela ne bodo upoštevali, bo sindikat Fides ustrezno ukrepal,“ so še zagrozili.

Kako bo potekalo delo v Mariboru?

Direktor UKC Maribor Gregor Pivec je sporočil, da je od sindikalnega predstavnika Fidesa prejel obvestilo, da soglasje za nadurno delo umika 257 zdravnikov, kar je 61 odstotkov vseh zaposlenih zdravnikov. Od 307 zdravnikov specialistov je soglasje za nadurno delo umaknilo 188, od 112 specializantov pa 69.

Zdaj je direktor dolžan organizirati delo tako, da zagotavlja neprekinjeno zdravstveno varstvo. "Če bodo umiki soglasja dokončni, bo 24-urno zdravstveno varstvo zagotovljeno s turnusnim delom. V tej zvezi smo naredili analizo in pripravili več scenarijev organizacije turnusnega dela, ki kažejo, da bo urgentno delo potekalo normalno, prav tako bodo pravočasno obravnavani drugi nujni primeri. Ostale redne programe bomo izvajali pretežno v dopoldanskem času, in če bodo kadrovske možnosti dopuščale, tudi v popoldanskem času. Pri rednih programih bi zaradi tega lahko prišlo do podaljšanja čakalne dobe in v tem primeru prosimo za razumevanje pacientov,“ je sporočil Pivec.

Zakaj umik soglasij?

Zdravniki so umik soglasij za delo prek polnega delovnega časa napovedali potem, ko vlada ni hotela popustiti pri svoji nameri, da v svežnju varčevanj pri plačah javnih uslužbencev zniža plačilo za nadurno delo in še nekatere druge dodatke. S tem ukrepom naj bi država privarčevala okoli 12 milijonov evrov na letni ravni.

Sledili so zapleti z obrazci

Minuli teden je ministrstvo direktorje zdravstvenih zavodov obvestilo, da je obrazec, s katerim zdravniki preklicujejo soglasje za opravljanje nadurnega dela, "zavajajoč in nezakonit". Po zatrdilih ministrstva namreč letna kvota 170 nadur za zdravnike pravno ne obstaja. Po tolmačenju ministrstva za področje urejanja delovnega časa zdravnikov velja zakon o zdravniški službi, ne pa zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da lahko nadurno delo traja največ osem ur na teden oz. 20 ur na mesec ali 170 ur na leto.

To pomeni, da zdravnik opravlja delo prek polnega delovnega časa, in sicer do osem ur na teden brez soglasja, navajajo v pravnem mnenju, ki so ga  pripravili na ministrstvu za zdravje, ministrstvu za delo in ministrstvu za javno upravo v sodelovanju s pristojnimi inšpekcijskimi službami in službo vlade za zakonodajo.

V Fidesu so izrazili zgroženost nad takim tolmačenjem vladne strani. Poudarili so, da je "kljub vladnim poskusom pravne kreativnosti neizpodbitno, da delovnopravna zakonodaja velja tudi za zdravnike".

Marušič: 24-urno zdravstveno varstvo je treba zagotoviti

Minister za zdravje Dorijan Marušič je dejal, da je z umikom soglasij seznanjen, da pa bi zdravniki z njimi lahko počakali vsaj do 1. januarja 2011, ko stopi novi zakon v veljavo. Do takrat se namreč vrednotenje dežurnega dela zdravnikov ne spreminja. Državni zbor je ravno zato sprejel, da stopi zakon v veljavo z zamikom, da dopusti dodatne štiri mesece za pogajanja. Marušič sicer pravi, da trdno stoji na stališču, da je treba slovenski zdravstveni sistem reorganizirati tako, da bo vzdržen in racionalen, predvsem pa kakovosten in varen.

Na vprašanje, ali se bodo zaradi umika izjav zdravnikov povečale čakalne dobe, je Marušič dejal, da naj bi po prvih ocenah, ki so bile narejene pred enim mesecem, primanjkovalo okoli 160 zdravnikov. Po prvih informacijah javnih zavodov pa naj bi bile te številke še bistveno višje. Kako je s tem, bodo videli po 15. avgustu glede na aktualne podatke o umiku soglasij, je dejal.

Najprej naj bi se direktorji bolnišnic pogovorili z zdravniki, potem pa bodo morali narediti reorganizacijo. Ob tem je poudaril, da so zdravstvene ustanove zavezane k temu, da imajo 24-urno zdravstveno varstvo zagotovljeno. Sicer pa je še dejal, da od vodstev zdravstvenih ustanov pričakuje, da se bodo tudi glede dela zdravnikov držali zakona.