Bo kdo odstopil zaradi provizij?

Rado Pezdir iz Društva za pravno državo je pozval guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca k ukrepom zaradi bančnih kartelov in zaračunavanja provizij pri dvigovanju z bankomatov, potem ko je Urad za varstvo konkurence ugotovil, da so se NLB, Banka Celje, Nova KBM in Abanka kartelno dogovorile, da februarja 2006 uvedejo 80 tolarjev oziroma 33 centov provizije za dvige na bankomatih drugih bank.

Čeprav so vse štiri banke napovedale vrnitev denarja, v društvu od Banke Slovenije pričakujejo, da bo bančni kartel pozvala k zavezujoči izjavi, da bodo res vrnile denar. ''Ob tem naj zahteva, da razkrije podatke, koliko je bilo oškodovanj, na kakšen način in kdaj bodo denar vrnili, vse to pa naj se javno objavi.''

Pezdir je v oddaji 24UR OB ENIH na POP TV opozoril, da ''je bila tišina od leta 2007 dalje, ko je bila izdana odločba Urada za varstvo konkurence. To ni normalna situacija. Nekdo v tej državi naj končno že odgovarja, saj ne moremo več tako živeti. Zahtevamo odgovor.'' Po njegovi oceni so najbolj krivi direktorji uprav bank, ki so se kartelno dogovarjale, in zaposleni na Banki Slovenije, ''ki so molčali''.

Iz Banke Slovenije sicer še niso dobili odgovora, jutri jih nameravajo tudi uradno pozvati, naj se odzovejo v sedmih dneh. ''Naj naredijo, kar jim zakon nalaga, sicer bo šla akcija dalje. Kot ste videli iz primera elektro kartela, ne bomo zaključili pred dosego našega cilja.'' Ob tem bodo od centralne banke zahtevali še, naj preveri, na kakšen način so določene provizije za dvig na bankomatih, saj so v primerjavi z drugimi državami Evropske unije nenormalno visoke. Pezdirja zanima, ali so stroški res tako visoki ali gre za bogatenje bank.

Po njegovih ocenah je bančni kartel potrošnike oškodoval za med 15 in 25 milijoni evrov, vendar je, kot je poudaril, zelo težko izračunljivo. "A je to delo regulatorja (Banke Slovenije, op. a.) in ne zveze potrošnikov, ne medijev, ne civilne iniciative, ne našega društva," je dejal. Pričakuje, da se bo Banka Slovenije na njihovo zahtevo odzvala pozitivno. "Če se nič ne bo zgodilo, bomo to od njih zahtevali po zakonskih postopkih in po pritiskih iz javnosti in medijev. Vztrajali bomo do konca." Po njegovih besedah bodo zahtevali le tisto, kar je v skladu z zakonom, sicer pa bodo to skušali rešiti sistemsko, tudi tako da bodo obvestili Evropsko centralno banko.

Društvo sodeluje z odvetniško pisarno Francija Matoza, ki meni, da bi morala Banka Slovenije glede tega kartelnega dogovora ukrepati že februarja 2007, ko je Urad za varstvo konkurence presodil, da so ravnale usklajeno in da so takšni sklepi organov bank prepovedani in nični. Centralna banka bi morala po njegovih navedbah februarja 2007 ukrepati, kar ji omogoča zakon o plačilnih storitvah in sistemih v povezavi z zakonom o bančništvu. Če obstaja sum nepravilnosti v bankah, je Banka Slovenije po njegovih trditvah dolžna izvesti nadzor. "Če Banka Slovenije pri nadzoru ugotovi kršitve predpisov, banki z odredbo naloži odpravo kršitev oziroma nepravilnosti ter določiti rok za njihovo odpravo, ki ne sme biti daljši od 30 dni. Banki Slovenije torej ni bilo treba čakati sodbe vrhovnega sodišča," je dejal.