Kažimir Vrankić je za 24 ur povedal, da ratificirati nekaj, kar je zastarelo, nima več pravno-ekonomskega pomena. »Zapadli bi v položaj, ki je poslovno obremenjen z mnogimi elementi in iz katerega bi se težko izvlekli. Če pride do ratifikacije s slovenske strani, bi se zadeve odvijale po slovenskih načrtih. Imeli bi sporazum, ki ni uporaben in nima neke vrednosti, nakar bi začeli z novimi pogajanji, kako rešiti nastali položaj. Hrvaško elektrogospodarstvo bo to občutilo v svojem poslovanju, zato bomo vladi oziroma saboru predlagali, naj po hitrem postopku ratifikacijo umakne, da se izpelje arbitražni postopek," pravi Vrankić.
Državi sta se namreč po sporazumu 1. julija lani odpovedali vsem terjatvam. Hrvaška je kmalu zatem sporazum ratificirala, Slovenija pa ga ni še do danes. S slovensko ratifikacijo bi bile po Vrankićevem mnenju črtane vse HEP-ove tožbe proti slovenskemu ELES-u zaradi nedobavljene električne energije, Hrvaška pa ne bi mogla sprožiti mednarodne arbitraže.
Slovenska stran pa meni, da je ratifikacija vendarle prava rešitev, saj ureja vse stare obveznosti, ki bi jih v primeru arbitraže morali državi ponovno razreševati. Kot je za 24 ur povedal minister za okolje Janez Kopač meddržavni sporazum razčiščuje predvsem finančne obveznosti obeh strani za nazaj, kar je do sedaj silno oteževalo odnose med državama. »S sporazumom je tudi natančno določen način poslovanja pri dobavi elektrike, bančnih garancijah in vodenju nuklearke. Pomembno pa je tudi, da s sporazumom Hravšak z državno garancijo nase prevzema odgovornost za polovico obveznosti skladiščenja odpadkov in razgradnje elektrarne,« je pojasnil Kopač.
