Slovenska meja na hrvaški obali?

Hrvaška bo v ponedeljek verjetno sprejela predlog Evropske komisije o mediaciji slovensko-hrvaške meje, je včeraj na Bledu napovedala predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pristopnih pogajanj z Evropsko unijo Vesna Pusić. Pred tem pa je treba določiti naloge mediacijske skupine, je opozorila.

Hrvaška medtem še vedno stoji za stališčem, da je treba spor rešiti pred Mednarodnim sodiščem, na mediacijo pa bo pristala le, če bo od Slovenije dobila zagotovila o umiku blokade pristopnih pogajanj, je poudarila. Glede hrvaškega nagiba za reševanje spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu je dejala, da lahko to stori tudi kakšno drugo mednarodno pravosodno telo: "Kar se tiče Meddržavnega sodišča v Haagu, je to za Hrvaško logični kraj, vendar pa obstajajo še druge mednarodnopravne institucije in možnosti, da se stvari rešijo v skladu in na temelju mednarodnega prava."

Pusićeva še meni, da evropski komisar za širitev Olli Rehn z izjavo, da državi za pomoč Evropske komisije pri sporu ne smeta postavljati pogojev, ni mislil, da mora biti pristanek na mediacijo brezpogojen, temveč da Slovenija in Hrvaška ne smeta postavljati nemogočih pogojev, ki bi praktično onemogočili delovanje Ahtisaarijeve skupine. Komentirala je tudi odločitev vlade v Ljubljani, da konča delo slovenskega dela mešane komisije mednarodnopravnih strokovnjakov za slovensko-hrvaško mejo, ki jo je vodil Miha Pogačnik. ''Gre verjetno že za priprave na delovanje skupine mediatorjev, ki naj bi jo vodil nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari.''

Tudi hrvaški predsednik Stijepan Mesić se je odzval na odločitev za ukinitev slovenskega dela mešane komisije. Ocenil je, da to ni bila pametna poteza. Slovenija je po njegovih besedah s tem izgubila verodostojnost. "Če Slovenija trdi, da je za pogovore, potem je zagotovo priložnost za pogajanja tudi v komisijah," je dejal. "Za povrh, na kateri način naj se pogajamo s Slovenijo, če je njihov parlament odločil, da je državna meja na hrvaški obali? To je preprosto nesprejemljivo".

"Če bi sprejeli, kar Slovenci zahtevajo, bi se moral tisti, ki bi se hotel kopati v Piranskem zalivu, odpraviti v Slovenijo na morje," je ponazoril. Poudaril je, da Hrvaška zahteva enako, kot je zahtevala tudi Slovenija glede urejanja nerešenih vprašanj v času osamosvojitve dveh držav: "Slovenci so takrat izključno govorili o mednarodnem pravu in konvencijah. Oni so se temu odpovedali, mi pa se držimo načel."