V državnem zboru že poteka preštevanje glasov pri glasovanju o treh ključnih zadevah. Medtem ko bodo poslanci skoraj zagotovo podprli novega predsednika DZ Ljuba Germiča, bodo verjetno podprli tudi rebalans proračuna, še vedno pa je vprašljiva podpora pri glasovanju o novih ministrih, na katere bo premier Borut Pahor vezal zaupnico.
Kandidatu za predsednika DZ Germiču so podporo že napovedali v SD, LDS, Zares, SNS in nepovezani poslanci. Slednji bodo Germiča enotno podprli, saj menijo, da parlament predsednika potrebuje in da samo tako lahko povsem normalno funkcionira, je pojasnil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Franc Žnidaršič. Imenovanje Germiča bo podprl tudi DeSUS, saj ne želijo poleg vladne povzročiti še krizo DZ.
V SDS Germiča ne bodo podprli, v SLS pa pravijo, da sicer podpirajo kandidaturo Germiča, vendar kandidata ne bodo podprli, ker ocenjujejo, da ne morejo več podpirati agonije, v kateri je država.
Rebalans proračuna bodo podprli v LDS in Zares. V SNS bodo glede tega še premislili, je dejal predsednik stranke Zmago Jelinčič, medtem ko DeSUS rebalansa ne bo podprl. Po besedah vodje poslanske skupine SD Dušana Kumra je glede na predlog rebalansa "diskusija barvita", zato so se odločili, da bodo prihodnji torek na seji poslanske skupine namenili večino časa predvsem tej temi. "Večinsko stališče je, da podpremo ta rebalans, ampak kljub temu bomo to razpravo še malo poglobili in morebiti oblikovali kakšne predloge," je napovedal Kumer.
Glasovanje o ministrih pa bodo podprli v SD in LDS. Stališče Zaresa glede predlaganih kandidatov bo Gregor Golobič predstavil na novinarski konferenci v prihodnjih dneh. Neuradno pa naj imenovanja ministrov v Zaresu ne bi podprli. Imenovanja novih ministrov ne bodo podprli niti v SLS, je povedal vodja poslanske skupine Jakob Presečnik. Prav tako ne bodo podprli zaupnice vladi, saj se zavzemajo za čimprejšnje rešitve in aktualne vlade ne podpirajo.
V Desusu zaupnice in imenovanja ministrov ne bodo podprli. Menijo, da ta vlada ni v stanju, da bi izvršila tiste reforme, ki jih potrebujemo. Trenutno potrebujemo vlado, ki bo uživala visoko zaupanje v javnosti, pravijo.
Nepovezani poslanec Andrej Magajna pa je vladi poslal nekaj predlogov, na podlagi katerih se bo odločil o podpori vladi. Njegova odločitev bo tako odvisna od odgovorov glede reforme javnih zavodov, zdravstvene reforme, zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, soudeležbi delavcev pri dobičku, pokojninske reforme. Na področju obrambne politike pa si v stranki KSS, s katero so skupaj oblikovali vprašanja, želijo manj udeležbe Slovenske vojske na Natovih misijah.
V SNS bodo počakali na uradne predloge premierja glede imenovanja ministrov, potem pa se bodo odločali o tem, je dejal Jelinčič.
SD: Tisti, ki bodo glasovali za zaupnico, morajo stati za zakonskimi predlogi
Kot posebej pomembno pa je vodja poslanske skupine SD izpostavil redno sejo DZ, "ki bo po vsej verjetnosti trajala kar dva tedna, ker je zelo zahtevna". Na redni seji bodo poslanci odločali tudi o listi petih ministrov in na to vezano zaupnico. "Tudi mi pričakujemo, da bo predsednik vlade čim prej zaključil dogovore in da bo še v tem tednu posredoval poslanski skupini spisek teh petih kandidatov," je pojasnil vodja poslanske skupine SD Kumer.
Na poslanski skupini po njegovih besedah niso razpravljali o konkretnih imenih. Napovedal je, da se bo poslanska skupina SD tudi o kandidatih za ministre dokončno odločila, ko bo imela listo. Komentiral je tudi ugibanja o predčasnih volitvah. "Če zaupnica ni izglasovana, potem se na široko odpre avtocesta za predčasne volitve, če kdo nima drugega jokerja v rokavu," je ponovil Kumer. "Če pa bo zaupnica izglasovana, potem je normalno, da vlada svoj mandat nadaljuje. V tem trenutku je nonsens govoriti o predčasnih volitvah, če bo izglasovana zaupnica," je poudaril.
Na vprašanje, kako bo vlada delovala po glasovanju o zaupnici, pa je Kumer dejal, da se od tistih, ki bodo glasovali za zaupnico, pričakuje, da bodo stali tudi za zakonskimi predlogi. V nasprotnem primeru bo to težka politična kriza, je dodal. Ideja o ustavnem zakonu, ki bi fiksiral datum parlamentarnih volitev, je po Kumrovih besedah stara že najmanj šest let. Pojasnil pa je, da imajo tisti, ki niso naklonjeni tej vladi, že celo leto možnost priti v DZ s konstruktivno zaupnico. Predčasne volitve po Kumrovem mnenju ne rešujejo problema.
Stranka LDS od Pahorja pričakuje, da bo sprejel predloge LDS za ministrske kandidate, in sicer za ministra za gospodarstvo Tomaža Orešiča, za notranjega ministra Branka Janca, za ministra za kulturo pa Jožefa Školča. LDS bo pri teh dodatnih treh ministrskih mestih tudi načelno vztrajala.
LDS: V času rekonstrukcije vlade imamo dobre ministrske kandidate in za njimi stojimo
Največja koalicijska stranka SD se bo o ministrskih kandidatih odločala, ko jim bo premier Borut Pahor predloge tudi predstavil, zatem pa se bo vnovič sestalo vodstvo stranke. Za zdaj se o imenih kandidatov ne izrekajo. Kdaj bo Pahor svoji stranki predstavil kandidatno listo, v SD pravijo, da ne vedo. Pričakovati pa je, da se bo predsednik vlade še pred tem sestal s svojo koalicijsko partnerico, predsednico LDS Katarino Kresal. LDS bo sicer razpravo o kandidatih na izvršilnem odboru stranke opravila predvidoma konec tega tedna, ko naj bi bila imena ministrskih kandidatov tudi znana.
Neuradno naj bi bil za SD problematičen Tomaž Orešič, ki ga LDS predlaga za gospodarskega ministra. Težave pri dogovorih za ministrske kandidate pa naj bi prav tako po neuradnih informacijah predstavljali pomisleki glede strankarskih kvot, glede na to, da LDS poleg predsednika DZ predlaga še kandidate za tri ministrska mesta, že sedaj pa imajo v vladi pravosodnega ministra. Po ocenah vodje poslanskega kluba LDS Boruta Sajovica sicer to ne bi smela biti težava, saj je imel LDS glede na število poslancev doslej manjše število funkcij v vladi in v DZ kot druge stranke. V času rekonstrukcije vlade pa v LDS menijo, da imajo dobre ministrske kandidate in zato za njimi tudi stojijo, je dejal Sajovic.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.