Furs pojasnjuje: sledili bi le blagu, ne pa ljudem

Furs je predstavil podrobnosti predloga zakonske spremembe za uporabo tehničnih pripomočkov o položaju in gibanju blaga.  Predlog 18.a člena je v javnosti dvignil že nekaj prahu. 

Spremembe bi inšpektorjem Finančne uprave RS (Furs) ob sumu hujših kršitev davčnih predpisov med drugim omogočile tajno nameščanje sledilnih naprav na blago. To je v delu javnosti sprožilo polemike, ali ne gre pri takšnem ukrepu za pretirana pooblastila; sploh ker bi Furs o uporabi ukrepa presojal brez zunanjega nadzora.  

Predlagajo uzakonitev uporabe prikritih sredstev, torej sledilnih naprav, brez odredbe sodišča, kot to velja v primeru preiskav kaznivih dejanj. Po novem bi lahko tako uslužbenci Fursa tako namestili sledilno napravo na zunanji del prevoznega ali prenosnega sredstva, pri tem pa ne bi več potrebovali privolitve.

Namen je preprečiti sprostitev blaga na slovenski trg

Kot so na novinarski konferenci pojasnili na Fursu, so predlog pripravili, ker imajo sami največ izkušenj na tem področju. Razlog za takšno spremembo je lažji nadzor nezakonitih pošiljk, drugi razlog pa je lažje odkrivanje končne lokacije tobaka oziroma blaga, razlagajo na Fursu.

Kot je na novinarski konferenci dejala direktorica uprave za nadzor na Fursu Damjana Slapar Burkat, bi s tem ukrepom močno olajšali sledenje sumljivim pošiljkam. Kot primer je navedla tovornjak s pošiljko tobačnih listov, za katero piše, da bo prek Slovenije le potovala naprej, vendar v resnici ne zapusti EU. Na območju EU naj bi se ti listi torej predelali v tobačne izdelke, namenjene kajenju.

"To pa je pomembno, ker tobačni listi niso obremenjeni s trošarinami, rezan tobak in drugi tobačni izdelki pa so. Tako naj bi se torej izogibali plačilu trošarin," je pojasnila. Takih primerov je bilo v zadnjem času po njenih besedah kar nekaj.

Kot na primer domnevajo, se je v preteklosti na tržišče Slovenije sprostilo okoli 19 ton nezakonito prodanega tobaka, kar je zaskrbljujoče.  V kategorijo zaskrbljujočega blaga spadajo še mazalna olja in alkohol, ampak kot pojasnjujejo, je trenutno v Sloveniji najbolj zaskrbljujoč prav tobak, ki, ker ne vedo, od kod izhaja in kako je pripravljen, ob sprostitvi na trg pomeni tveganje za zdravje ljudi in okolja. S takšnim načinom sledenja bi prej prišli do skladišč takšnega blaga in lažje preprečili, da bi takšno blago sploh vstopilo na slovenski trg, pojasnjujejo. 

'Nadzorovalo bi se le blago, ne pa ljudje'

Zanima nas le lokacija blaga, zatrjujejo. "Gre le za uporabo sledilnih naprav na zunanjem delu prevoznega sredstva in nadzoruje se le blago, ne pa ljudi. Nimamo namena slediti voznikom, ampak je namen, da se prepovedano blago ne sprosti na slovenski trg, "so pojasnili. Zakaj ukinjajo pogoj odredbe sodišča za namestitev sledilne naprave na vozila in blago? "Ker gre v tem primeru za sledenje izključno blagu, ker ne sledimo ljudem," so odgovorili na novinarski konferenci. 

O uporabi sledilne naprave bi odločala s strani predstojnika Fursa pooblaščena oseba, vsaka uporaba pa bi bila natančno zabeležena.

Vodja sektorja za preiskave Bojan Vodopivec je dodal, da bi bil ukrep dovoljen izključno v finančni preiskavi. "Že to krog inšpektorjev oziroma uslužbencev zelo zmanjša, saj se finančna preiskava izvaja izključno na generalnem finančnem uradu v sektorju za preiskave, kjer dela omejeno število zaposlenih. Samo ti bi lahko predlagali uporabo tega ukrepa," je odgovoril na očitke o možnosti zlorab. Še dodatna omejitev pa je po njegovih besedah to, da sledilnih naprav ne bi smeli namestiti, če bi bilo mogoče informacije pridobiti na drug način.