Bo DZ pred odločanjem o ustavni obtožbi zahteval še Pahorjevo mnenje?

Kolegij predsednika DZ se je dogovoril o časovnem poteku redne seje, ki se bo začela v ponedeljek. Osrednja točka tokratne seje bo predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše, ki mu v opozicijskih LMŠ, SD, Levici in SAB očitajo kršenje več členov ustave in zakonov.

Že v ponedeljek bodo poslanci odločili o pobudi predlagateljev ustavne obtožbe, da bi za mnenje povprašali tudi predsednika republike Boruta Pahorja. Parlamentarni poslovnik namreč določa, da predsednik republike na zahtevo DZ poda mnenje o predlogu obtožbe predsednika vlade. Če bi bil predlog izglasovan, bi Pahor svoje mnenje lahko predstavil bodisi pisno bodisi ustno.

Po odločanju o tem predlogu bodo sicer poslanci točko prekinili in jo nadaljevali v torek, ko ji bodo namenili dobrih devet ur in pol razprave. Glasovanje bo isti dan v večernih urah, da bi poslanci Janšo obtožili pred ustavnim sodiščem, pa bi potrebovali večino glasov vseh poslancev, torej najmanj 46.

Na sejo je med mandatno-volilne zadeve uvrščen tudi predlog za razrešitev predsednika DZ Igorja Zorčiča. Gre že za drugi poskus Zorčičeve razrešitve, pred vložitvijo predloga pa mu je koalicija prinesla 47 poslanskih podpisov s pozivom k odstopu, nato pa predlog vložila z 38 podpisi koalicijskih SDS, NSi in SMC. Zorčič je sicer minuli teden predlagal, da bi o predlogu odločali že na izredni seji, ki je bila v sredo, a so tak predlog podprli le v delu opozicije.

Za Zorčičevo razrešitev mora glasovati vsaj 46 poslancev

Koliko časa bodo poslanci namenili za razpravo o tem predlogu, še ni znano, za Zorčičevo razrešitev pa mora na tajnem glasovanju glasovati vsaj 46 poslancev. Glede na časovni potek seje je glasovanje predvideno v petek, 21. maja. Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je sicer predlagal, da bi mandatno-volilne zadeve prestavili na sredo, 19. maja. O tem predlogu na seji kolegija sicer niso glasovali, saj je Zorčič pojasnili, da kolegij odloča le o najavi časa za razpravo, medtem ko je časovni potek v pristojnosti predsednika DZ. Ali bo Zorčič pobudo upošteval, še ni znano.

Med mandatno-volilnimi zadevami bo imel DZ na sporedu še eno tajno glasovanje, in sicer o kandidatu za sodnika na Sodišču Evropske unije v Luksemburgu Marku Ilešiču. Kandidat je že dobil podporo mandatno-volilne komisije, na plenarni seji pa za potrditev potrebuje vsaj 46 poslanskih glasov.

Na sporedu tudi predlog vpisa znakovnega jezika v ustavo

Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda bo tudi predlog ustavnega zakona za vpis znakovnega jezika v ustavo. Ta točka bo na sporedu v torek, glede na doslej izraženo podporo pa je pričakovati, da bo predlog na seji sprejet soglasno.

Daljša, skoraj šest ur in pol dolga razprava je napovedana tudi ob četrtkovi obravnavi predloga opozicijskih Levice, LMŠ, SD in SAB, naj DZ za vladni predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu razpiše posvetovalni referendum. Če bi DZ takšen predlog izglasoval, bi se postopek sprejemanja zakona zamaknil do odločanja na posvetovalnem referendumu. A takšnega izida ni pričakovati, saj je že matični odbor za finance ocenil, da predlog ni primeren.

Med pomembnejšimi točkami bo tudi predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša spremembe opredelitve spolnih kaznivih dejanj po načelu ja pomeni ja. To točko bodo obravnavali v sredo, glede na soglasno podporo matičnega odbora, pa pri potrjevanju sprememb ni pričakovati težav.

Tokratna seja bo sicer trajala do torka, 25. maja, med točkami, ki jim bodo poslanci namenili več razprave, pa bodo med drugim zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, zakon o bančništvu ter dopolnitve zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Zadnji dan bo seja delno zaprta za javnost, saj bodo poslanci obravnavali poročilo o delu komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb za leti 2018 in 2019.