SD proti vladi, SDS z njo

Za zakon o udeležbi delavcev pri dobičku, ki je v delu predvideval obvezno udeležbo delavcev pri dobičku in na katerega je državni svet izglasoval odložilni veto, je danes od 71 prisotnih glasovalo 39 poslancev, 10 jih je bilo proti. Zakon ni sprejet, saj bi zanj moralo glasovati vsaj 46 poslancev.

Poslanci so znova odločali o zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku. Državni svetniki so namreč na zakon, ki za določene primere določa obvezno delitev dobička, izglasovali odložilni veto. Za njegov sprejem bi moralo zato tokrat glasovati vsaj 46 poslancev, kar pa se ni zgodilo. Glas za je oddalo 39 poslancev, deset pa jih je bilo proti.

Obvezna? Prostovoljna? Obvezna?

Vlada je predlagala prostovoljno delitev,  DZ pa je nato zakon dopolnil tako, da bi bilo treba v primerih, ko bi se lastniki odločili deliti več kot 25 odstotkov bilančnega dobička, vsaj četrtino te vsote nameniti delavcem.

S tako spremenjenim zakonom se ni strinjal državni svet, ki je na pobudo interesne skupine delodajalcev konec maja na zakon izglasoval odložilni veto. Odbor DZ za gospodarstvo je v ponovni obravnavi 8. junija potrdil sprejeti zakon, medtem ko se vlada zavzema za to, da bi DZ pri vnovičnem odločanju podprl njen predlog o prostovoljni delitvi dobička.

Vlada za prostovoljno delitev

Vlada je poslance pozivala, naj ne potrdijo dopolnjenega predloga. "Ugotovili smo, da ima obveznost vrsto negativnih vplivov na slovensko gospodarstvo in na dotok tujih neposrednih investicij. S tem bi izničili vse druge ukrepe, ki jih izvajamo za pritegnitev teh investicij," je v imenu vlade dejala državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo Darja Radić. Udeležba pri dobičku na prostovoljni ravni je eden od motivacijskih elementov, dodaja, podjetja pa bi se lahko ob obveznosti delitve selila v tujino ali pa dobičke prek transfernih cen peljala v druge države.

Poslanci SD za zakon, SDS podpira vlado

Poglejmo, kako so glasovali. Poslanska skupina SD bo glasovala za zakon, je med razpravo napovedal Bojan Kontič, "čeprav so upanja zelo majhna". Prepričan je, da uzakonitev obveznosti ne bo vplivala na konkurenčnost, glede nezanimivosti za tuje vlagatelje pa se je vprašal, kje so ti danes.

Poslanci Zaresa so z izjemo Franca Jurija glasovali proti. Zakona niso podprli niti v LDS. Po mnenju Boruta Sajovica bi se namreč podjetja lahko "kreativno" izmikala obveznostim in posledično bi zakon škodoval delavcem. Podobno menijo v SDS, kjer so prav tako glasovali proti.

DeSUS je zakon podprl, v SLS pa so glasovali po lastni vesti, a se mnenja njihovih poslancev nagibajo v prid zakona. V SNS so prepričani, da mora biti udeležba pri dobičku obvezna, ker, kot pravi Bogdan Barović, delavec ni strošek, ampak prispeva k dobičku.

Različni odzivi

Odzivi na nezadostno podporo zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku, ki bi v delu določal obvezno udeležbo, so različni. Delodajalci odločitev DZ pozdravljajo, sindikati so po drugi strani večinoma razočarani, saj menijo, da prostovoljnost ne bo dala želenih rezultatov.

Na Gospodarski zbornici Slovenije izid ocenjujejo kot "pomemben korak za ohranjanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva". Podjetja se že sedaj soočajo z "nadpovprečno obdavčitvijo dela in z izrazito nefleksibilnim trgom dela", so zapisali v odzivu in dodali, da še naprej zagovarjajo načelo prostovoljnosti delitve dobička. "Prepričani smo, da bi sprejem zakona o prostovoljni participaciji na dobičku v najbolj kritičnem času oživljanja gospodarske rasti povečal realen interes zaposlenih za razvoj in doseganje boljših poslovnih rezultatov," pravijo.

"To je umna poteza," se je odzval generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer, če želi Slovenija privabiti tuje investitorje. "Osebno sem za delitev dobička, vendar ne za obvezno," je poudaril in dodal, da morajo delavci po njegovem mnenju sodelovati pri delitvi dobička, ker so del uspeha podjetja. Ob tem je izpostavil, da bodo managerji, ki imajo namen dolgoročno poslovati in dolgoročno razvijati podjetje, delili dobičke, tisti, ki so plenilci, pa tega ne bodo storili. "Delitev dobička je odvisna od managementa, ne pa od zakona," je še prepričan.

Odločitev je pozdravil tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Štefan Pavlinjek. "Mislim, da je to edino prav, kajti mi smo za delitev dobička, vendar na neobvezni bazi," je izpostavil. Pojasnil je, da obrtniki radi nagrajujejo dobre delavce in delavce, v katere tudi vlagajo. "Obrtniki dajemo dobre plače, dajemo tudi 13. plačo in še kaj drugega, ni pa nam bilo po godu, da bi se obvezna delitev dobička uzakonila," je še dejal Pavlinjek.

Semolič razočaran

Predsedniku Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušanu Semoliču je žal, da se je to zgodilo. "Bili smo zelo blizu trenutka, da bi popravili zelo veliko krivico v Sloveniji – da so pri delitvi dobička udeleženi izključno lastniki kapitala," je dejal Semolič in dodal, da je zamujena prilika za to, da bi "ravno v času krize priznali, da delavci soustvarjajo dobiček". Prepričan je, da prostovoljnost ne bo dala želenih rezultatov. "Takšno je stanje v tej družbi – da ima glavno besedo kapital in politiki v večini, ne vsi, temu sledijo," je dodal.

Predsednika sindikalne centrale KS 90 Boris Mazalin ni presenetilo, da poslanci niso podprli zakona. "Glede na stanje duha, glede na to, kako lastniki kapitala razumejo svojo odgovornost do kapitala in do delavcev, je zahteva po obvezni delitvi dobička povsem upravičena," je prepričan. "Tako ležerno reči, da bodo podjetja ob obvezni udeležbi skrivala dobičke, pomeni, da priznavamo skrivanja, kršitve zakonov, poneverbe. Država bi se morala vprašati, kakšen nadzor imamo," je v odzivu dodal Mazalin.

Predsednik konfederacije sindikatov KNSS Neodvisnost Drago Lombar pa meni, da je bolj realno, da bo več delavcev deležno dobička, če bo veljalo načelo prostovljnosti. Tovrsten zakon je nujno potreben, je dejal Lombar, ki pa je imel pomisleke do uzakonitve obveznosti v določenih primerih. "Vnaprej je bilo jasno, da bi bilo – tudi če bi bil zakon sprejet – vprašanje, v katerih podjetjih bi dobiček izplačevali," meni.

Iz Združenja svetov delavcev Slovenije so sporočili, da je nepotrditev zakona "v pretežni meri žal rezultat uspešnega lobiranja delodajalskih organizacij, ne pa strokovnih argumentov". Menijo, da je s tem zamujena priložnost, da bi Slovenija začela s prehodom v ekonomsko bolj učinkovito ter socialno bolj pravično in bolj kohezivno družbo.