Čufer: Čas je, da se začne ukrepati

Pred pristojnimi odbori v DZ so se danes končala zaslišanja kandidatov za ministre v vladi Alenke Bratušek.

Potem ko se je v ponedeljek predstavilo osem kandidatov, je danes formalnosti prestalo še pet kandidatov. Izredna seja z listo kandidatov za ministre kot edino točko dnevnega reda pa je sklicana za sredo opoldne.

Za kandidata za finančnega ministra Uroša Čuferja je glasovalo devet, proti pa pet članov odbora za finance. Sicer pa je tik pred glasovanjem Roberto Battelli (poslanec italijanske narodne skupnosti) dejal, da se ga bo vzdržal.

Čufer si je kot prioriteti svojega mandata zastavil zagon gospodarstva preko prestrukturiranja prezadolženih podjetij in sanacije razmer v bančnem sistemu ter konsolidacijo javnih financ. Čufer je članom odbora DZ za finance med drugim povedal, da mora iti sanacija bank z roko v roki z razdolževanjem podjetij.

Čufer je spomnil, da gospodarstvo že nekaj let duši kriza, napovedi pa so tudi za letos slabe in se še slabšajo. "Čas je, da se začne ukrepati," je bil jasen. Ob rasti brezposelnosti namreč razmere niso take, da bi lahko družba delovala normalno.

V bankah se zvišuje delež slabih terjatev in to ni več le problem posameznih bank in podjetij, temveč postaja sistemska težava. Zato je po njegovih besedah čas, da država intervenira in odpravi sistemska neravnovesja v gospodarstvu ter nato prepusti, da se gospodarstvo uravnava samo.

Problematična prezadolženost podjetij

Čufer je kot glavno neravnovesje v gospodarstvu izpostavil prezadolženost podjetij, ki pomembno zavira gospodarsko rast. Otežuje namreč financiranje razvoja in investicij, prezadolžena podjetja pa težko sledijo svojim tekmecem na globalnem trgu.

Te težave se je zato treba lotiti, čas pa je omejen. Slovenija bi morala prestrukturirati in razdolžiti večino podjetij do takrat, ko bo Evropska centralna banka začela zaostrovati denarno politiko.

Prezadolženost podjetij povečuje breme slabih terjatev v bankah in posledično zaostruje težave zaradi pomanjkanja kapitala. Probleme bank je zato treba reševati skupaj s problemi podjetij, da bi se gospodarska rast lahko nadaljevala, je bilo eno glavnih Čuferjevih sporočil članom odbora DZ za finance in monetarno politiko. Opazil je namreč, da se težave bank ločeno obravnava od težav podjetij. "Ne moremo imeti dobre banke v slabem gospodarskem okolju," je ponazoril in se zavzel za celovit pristop.

Spomnil je na pobudo Banke Slovenije, Združenja bank Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije. Ti so opravili analizo ključnih podjetij, ki bi jim bilo vredno pomagati. Ta projekt bo vzel za izhodiščno točko, napovedal pa je ukrepe države za pomoč tem podjetjem, a natančno o njih še ne želi govoriti. Prav tako še ni želel povedati, koliko naj bi to državo stalo.

Pri izbiri ukrepov za prestrukturiranje gospodarstva bo treba biti zelo premišljen in postopen, da se ne bo zaletavalo in se bo sproti odpravljalo morebitne zaplete.

Čufer je spomnil, da država trenutno ni prezadolžena, se pa njen dolg zelo hitro zvišuje in tak trend ni vzdržen. Slovenija vseeno še lahko najde vire na trgu kapitala, čeprav ima trenutno problem verodostojnosti. Zato je napovedal pripravo verodostojnega in izvedljivega načrta za reševanje slovenskih težav.

Pri konsolidaciji javnih financ je pojasnil, da za razliko od nekaterih članic EU v Sloveniji zaradi kreditnega krča denarna politika trenutno ni ekspanzivna, zato tudi fiskalna politika ne more biti tako zelo restriktivna, je prepričan.

Najprej moramo sprostiti kreditni krč in razdolžiti podjetja, šele nato lahko bistveno zaostrimo fiskalno politiko, je dodal.

Slovenska država mora biti vedno stroškovno učinkovita in prilagodljiva

Posebej pa je opozoril, da ne gre za poziv k trošenju, saj malo odprto gospodarstvo po njegovih besedah ne more imeti nikoli ekspanzivne javnofinančne politike. Slovenska država mora biti vedno stroškovno učinkovita in prilagodljiva. Fiskalna politika mora biti zato restriktivna, a je treba stopnjo restriktivnosti prilagoditi temu, da je lahko vzdržna.

Zniževanje primanjkljaja tako ostaja prioriteta, bo pa težko uresničiti letošnji cilj primanjkljaja v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda.

Njegova preferenca je pot za zniževanje primanjkljaja iskati na strani porabe, torej skozi zniževanje mase plač in racionalizacijo poslovanja države. Ob tem bi dajal prednost ukrepom, ki so trajne narave. Zniževanje stroškov države mora preiti v zavest, je prepričan.

Čufer meni, da bi morala Slovenija ostati nizko zadolžena država. Zato bi bilo treba vsa sredstva, ki se jih bo namenilo za sanacijo bank in podjetij, v čim večji meri nadomestiti s prodajo državnega premoženja. Ker pa proces privatizacije traja, se je treba po njegovih besedah najprej zadolžiti in nato izpeljati privatizacijo. O podrobnostih ni želel govoriti.

Čufer je odgovarjal na številna vprašanja in dvome članov odbora. Začel je z vprašanji slabe banke. Projekt slabe banke ni odpisan, ga je pa treba dodelati, je članom odbora dejal Čufer. Pri tem je opozoril, da se od slabe banke bistveno preveč pričakuje. Slaba banka je po njegovem prepričanju potrebno orodje, a v nekoliko spremenjeni obliki.

Kandidat za finančnega ministra je namreč razbral tri cilje slabe banke – očiščenje bančnih bilanc za poznejšo prodajo bank, zagon gospodarstva skozi sprostitev kreditnega krča in pregon kaznivih dejanj v bankah. Čufer ocenjuje, da se samo s slabo banko ne more izpolniti nobenega od treh ciljev.

Skrbi ga, da je v zakonu predviden precejšen obseg sredstev in da se bo preveč denarja namenilo za sanacijo bank, ob tem pa bi ga zmanjkalo za sanacijo podjetij. Zato je pozval k premišljenosti.

Zanikal je očitke, da bankirji niso zainteresirani, da se položaj v bankah razčisti. Zdi pa se mu nesmisel, da mora država najprej odkupiti terjatve, da se lahko preiskuje pretekla dejanja. Ni treba, da država dodatno plačuje, da preiskuje, je bil jasen in pozval k podpori organom pregona.

Drugi pomislek ima glede cilja, da se banke očisti zaradi njihove prodaje. To se po njegovih besedah lahko naredi, ko je kupec znan in ta že izpelje skrbni pregled. Prenašanje terjatev iz bank na zalogo, če bo mogoče nekdo enkrat kupil banko, ni najbolj logično, je ocenil.

Projekt slabe banke je sicer po njegovih besedah še zelo nedodelan, zato po njegovem prepričanju ni smiselno čakati na njegovo dokončanje in bi bilo treba kak projekt izpeljati tudi zunaj tega institucionalnega okvirja. Izpostavil je primer sanacije koprskega Cimosa.

Šušteršič: Čufer bo očitno advokat bank

Čufer je s predstavitvijo pokazal, da bo advokat bank, ocenjuje nekdanji minister za finance Janez Šušteršič. Kot je dejal, Čufer ni ničesar povedal o tem, kdaj in kako se bodo reševale slabe terjatve, kritičen pa je tudi do ideje, da bi država reševala podjetja z neposrednim vstopom vanje.

Po Šušteršičevem mnenju je Čufer v predstavitvi dovolj dobro poudaril zmanjševanje porabe in ne zvišanja davkov. Škoda se mu zdi le, da Čufer "ne razume" pomena pravil, ki omejujejo politike, pri čemer je nekdanji minister spomnil na predstavljeno stališče glede fiskalnega pravila.

Šušteršič pa večjo težavo vidi v tem, kar je kandidat za finančnega ministra v vladi Alenke Bratušek govoril o sanaciji bančnega sistema in zagonu gospodarstva. "Očitno je, da bo advokat bank. Toda glede na to, od kod prihaja, to niti ni čudno," je ocenil Šušteršič.

Logika, da je za stanje v bankah krivo slabo gospodarsko stanje, namreč po njegovem prepričanju ne drži v celoti. Spomnil je, da imamo tudi banke, ki so krizo dobro preživele. A Čufer po Šušteršičevih besedah ni povedal ničesar o tem, kako in kdaj se bodo reševale slabe terjatve. Možnost, da bi država dokapitalizirala podjetja, je po njegovem mnenju zelo draga in pomeni, da bo država ostala lastnica dobrih slovenskih podjetij, tudi tam, kjer še ni. Veliko vprašanje je, ali bo država to znala upravljati in bo pripravljena iz podjetij lastniško izstopiti. Šušteršič o tem dvomi. Po njegovem prepričanju bi bilo boljše, da bi preko holdinga ali slabe banke v reševanje prezadolženih podjetij pritegnili zasebni kapital, ki bi v tem videl naložbo.

Da država neposredno vstopa v podjetja in jih rešuje, to po Šušteršičevem mnenju ni prava pot, lahko pa je tudi zelo draga. Tak model se, kot je opozoril, doslej ni pokazal za uspešnega, pri čemer je kot primer navedel Cimos in Adrio.

Šušteršič se boji, da gre pri tej ideji zlasti za namero, da se "en del krivde odvrne od bančnega sistema". "Pojavlja se vprašanje možnega konflikta interesov. Vprašanje je, ali bo nekdo, ki na ministrstvo za finance prestopa iz banke z največjimi težavami, banko reševal tako, kot je najboljše za davkoplačevalce, ali tako, kot je najboljše za banko," je opozoril.

Spomnil je še, da se tudi Evropska komisija ne pogovarja z bankami ampak s finančnim ministrstvom oz. ministrom, ki mora biti neodvisen od bank. Šušteršič tako izpostavlja vprašanje, ali bodo Čuferja v Bruslju kot takega videli.

Ob tem je opozoril, da ministrstvo za finance odloča tudi o tem, kam država nalaga depozite, ima pa tudi vlogo pri imenovanju nadzornih svetov in izvršnih direktorjev v slabi banki. "Vprašanje je, kako bo Čufer zagotovil neodvisno presojo. Treba bo zagotoviti, da bančniki ne bodo sami sebe reševali," je dejal in kot težavno izpostavil, da na današnjem zaslišanju to sploh ni bilo izpostavljeno kot težava. "Če davkoplačevalci rešujejo banke, ne morejo imeti banke glavne besede pri tem, kako se bo to počelo," je še prepričan.

Mramor je imel s Čuferjem dobre izkušnje

Nekdanji minister za finance Dušan Mramor pravi, da je imel s Čuferjem dobre izkušnje. Pojasnil je, da so usklajevali javnofinančno in denarno politiko ob vstopanju v mehanizem fiksnih in nepreklicnih deviznih tečajev valut članic do skupne evropske valute (ERM II) in nato pri samem prevzemanju evra ter da se je Čufer izjemno izkazal.

Mramor, ki se je omenjal kot možni kandidat za finančnega ministra, meni, da bi bilo v tem obdobju najboljše, če bi finančno ministrstvo vodila ženska.

Poleg Čuferja je danes glasovanje pristojnega odbora prestal tudi kandidat za infrastrukturo in prostor Igor Maher.

Uspešno je "zaslišanje" prestala tudi kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel.

Zeleno luč je dobila še kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.

S programom pa je dovolj odbornikov prepričal tudi kandidat za zunanjega ministra Karl Erjavec, s čimer se je zaključila predstavitev ministrskih kandidatov.