Bo Bruselj proti Sloveniji sprožil postopek, ker ni elektronskega cestninjenja?

Evropska komisija ugotavlja, da države članice ne bodo izpolnile zastavljenega cilja iz leta 2004, to je delovanje elektronskega cestninjenja za kategorijo težkih vozil do 8. oktobra letos. Proti državam članicam, ki do omenjenega datuma v svojo zakonodajo ne bodo prenesla dogovorjenih zavez, bo komisija sprožila postopek ugotavljanja kršitve evropske zakonodaje.

Slovenija cilja (najverjetneje) ne bo izpolnila

Opozorilo tako velja tudi Sloveniji. Družba za avtoceste v RS (Dars) je avgusta lani objavila mednarodni razpis, na osnovi katerega naj bi izbrala ponudnika za izpeljavo projekta vzpostavitve in delovanja večsteznega elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku. Razpis je predvideval, da bo elektronsko cestninjenje za težka tovorna vozila vzpostavljeno do oktobra 2012.

Zaradi vrste revizijskih zahtevkov in kompleksnosti javnega naročila je bil razpis šestkrat podaljšan, nazadnje do 20. marca letos. Postopek je vlada dokončno ustavila marca, ob tem pa se je ob tem sklicevala tudi na dejstvo, da na ravni EU za zdaj še nismo priča poenotenju glede standardizacije spremljanja prometa na avtocestnih omrežij. Tako je zelo malo verjetno, da bi Slovenija izpolnila rok, na katerega jo opominja Bruselj.

Evropska komisija je sicer danes pozvala države, naj kot prvi korak vzpostavijo sistem elektronskega cestninjenja na regionalni ravni, dokler ne bo dosežena interoperabilnost sistemov na evropski ravni. "Cilj je vzpostaviti čezmejno interoperabilnost sistemov vsaj za omejeno število držav članic. Komisija za takšne projekte ponuja tehnično in finančno pomoč," v sporočilu za javnost piše komisija. Regionalni projekti se bodo v nadaljnji fazi razširili na celotno EU.

Najprej za tovornjake, nato še za osebna vozila

Države članice so se leta 2004 zavezale, da bodo vzpostavile sistem evropskega elektronskega cestninjenja najprej za tovornjake, nato pa tudi za osebna vozila. To bi zmanjšalo denarne transakcije na cestninskih postajah, odpravilo zamudne postopke pri prehajanju mej, povečalo pretočnost prometa in zmanjšalo možnost nastanka zastojev, spominjajo v Bruslju.

Med največjimi težavami za zamude pri uvajanju elektronskega cestninjenja v komisiji izpostavljajo nezadostno sodelovanje med vpletenimi stranmi, nezadovoljiv nacionalni pravni in regulatorni okvir v večini držav, zamude pri potrebnih investicijah in pomanjkanje dogovorov o financiranju testiranja, ki bi jih potrebovali morebitni izvajalci cestninjenja.