Rupel: To je hrvaška nota! Žbogar: Ne, to je naš odgovor!

Zakaj se lahko šef in njegov uslužbenec spreta? Ko gre za zunanje ministrstvo, je odgovor na vprašanje, da zaradi arbitražnega sporazuma. Vsaj tako se je končalo soočenje med zunanjim ministrom Samuelom Žbogarjem in uslužbencem njegovega ministrstva Dimitrija Rupla v oddaji SVET.

Začelo se je, ko je minister Žbogar dejal, da ima Hrvaška na terenu veliko več, kot bo kdaj koli imela. "Med prejšnjo vlado smo mi lepo na Dragonji oziroma ste na Dragonji priznali, da je tam mednarodni mejni prehod,“ je Žbogar dejal Ruplu.

"To je pa huda neresnica,“ se je burno odzval nekdanji zunanji minister Rupel. "Jaz sem se danes prepričal z dokumentom. Piše Sečovlje – kontrolna točka,“ je dejal Rupel.

"Ja, v EU je dokument,“ je odgovoril Žbogar in nadaljeval, da je Slovenija na Hotizi ravno tako dala noto, kjer smo napisali, da je to hrvaško državno ozemlje. "To spet ni res,“ je zatrjeval Rupel. "Zakaj javno govorite neresnice gospod kolega?“ je Rupel spraševal Žbogarja.

"Zato ker je nota, ker je nota napisana tako,“ je odgovarjal Žbogar. "Ni res, to je hrvaška nota,“ je bil trden Rupel, a Žbogar je bil v svoje besede prepričan: "Ne, to je naš odgovor na hrvaško noto.“ Na koncu je njun spor prekinil voditelj oddaje, saj je zmanjkalo časa.

In o čem točno sta se zdajšnji in nekdanji zunanji minister sploh prerekala?

Mejni prehod na Dragonji

Predlagatelji arbitražnega sporazuma pravijo, da bo Slovenija z arbitražo lahko popravila položaj mejnega prehoda na Dragonji. Prehod Sečovlje–Plovanija je bil namreč postavljen le kot začasna mejna točka in stališče Slovenije je bilo, da je dejansko meja nižje v smeri Hrvaške.

In Slovenija tudi ves čas vztraja, da je to začasna kontrolna točka. In to ja za časa vlade Janeza Drnovška priznala tudi tedanja hrvaška vlada.

"Leta 1994 je Slovenija dobila pismo Nikice Valentiča, da gre za začasno kontrolno točko, ki ga lahko odstranijo v petih dneh," je dejala vodja pravne službe na MZZ Simona Drenik.

Prehod je še vedno tam, kjer je bil. Le da je konec leta 2007 postal mednarodni mejni prehod in je kot tak vključen v seznam schengenskih mejnih prehodov v dokumentih EU. Nekdanji notranji minister Dragutin Mate pojasnjuje, da je vlada Janeza Janše februarja 2008 sprejela novo uredbo o mejnih prehodih.

"V tej uredbi piše, da je mejni prehod Sečovlje kontrolna točka, to je posebej označeno in ta uradni list je tisti, ki velja v Sloveniji in ki velja seveda v našem pravnem redu," je dejal Mate.

A tega ni v zakonih EU. Na evropski ravni velja, da je na Sečovljah mednarodni mejni prehod. In slovenska uredba ni nad evropskim pravnim redom, pravijo na MZZ. Mate odgovarja, da je slovenski pravni red edino, kar velja v Republiki Sloveniji. SLS, ki je tudi sedela v Janševi vladi, o vsem skupaj ne ve nič.

Vodja pravne službe na zunanjem ministrstvu je še poudarila, da je primer z mejnim prehodom Sečovlje–Plovanija ena od napak slovenske strani, ki jo bo arbitražni sporazum, če bo sprejet, popravil v korist Slovenije.

Mejni prehod Hotiza

Slovenski pravnik v Bruslju Peter Golob pa pravi, da spornega ozemlja pri Hotizi ne bo mogoče označiti kot slovenskega. Tako sodi po verbalni noti slovenskega zunanjega ministrstva št. N-25/05 z dne 25. 1. 2005, ki so jo te dni objavili v Delu. V tistem času verbalne note Golob ni mogel videti, saj mu je to preprečila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pravi, da mu je zdaj, ko je noto videl, jasno, kaj sta takratni zunanji minister Dimitrij Rupel in Musarjeva prikrivala. Prepričan je, da je to dokaz, da je vlada Janeza Janše slovensko ozemlje, na katerem leži skupni mejni prehod Sveti Martin na Muri – Hotiza, s formalnopravno zavezujočim aktom bilateralno priznala kot hrvaški teritorij.

Nota je po Golobovo pomembna z vidika posledic morebitnega arbitražnega odločanja. "V arbitražnem sporazumu ste se namreč v 5. členu poskušali obraniti le pred "enostranskimi" prejudici,“ je Golob zapisal v pismu premierju Borutu Pahorju. Nadaljeval je, da se v sporazumu nikakor niso obranili tudi pred bilateralno dogovorjenimi dokumenti in dejanji, kakršna pa je tudi verbalna nota.

Golob razlaga, da je Slovenija v tej noti, kot tudi s poznejšim delovanjem na terenu, bilateralno oziroma sporazumno potrdila, da gre v tem delu za hrvaško ozemlje. "Zato se ne bo mogla sklicevati na 5. člen arbitražnega sporazuma in bo torej eventualna arbitraža to morala upoštevati pri svoji odločitvi ter sporno ozemlje pri Hotizi dodeliti Hrvaški,“ je prepričan Golob.

Pahorju očita, da so tako zunanji minister kot tudi njegovi mednarodnopravni strokovnjaki, vključno z javnim uslužbencem Ruplom, gotovo že dalj časa vedeli za vsebino verbalne note, s tem pa tudi za njene posledice. "Zato je nerazumljivo, da ste javnosti to noto vse doslej prikrivali in jo objavili šele tik pred referendumom,“ Pahorju še piše Golob.

SDS: Ropovih (LDS–SD) grehov na Hotizi ni moč pripisati SDS

V SDS zagotavljajo, da napak, storjenih pri Hotizi, ni moč pripisati njim. Pravijo, da je v sporazumu, ki ga je 15. januarja 2004 podpisal Anton Rop zapisano, da je obmejni prehod Hotiza–Sveti Martin na Muri (HSM) hrvaško državno ozemlje. Sklep, da prehod začne delovati 16. avgusta 2004, je bil sprejet na 14. zasedanju Stalne mešane komisije po SOPS v času Ropove vlade 14. julija 2004, pravijo na SDS.

Prav tako zagotavljajo, da note N-25/05 ni pošiljala Janševa vlada, ampak zagrebško veleposlaništvo, ki ga je vodil veleposlanik Peter Bekeš. Sporno besedilo v tej noti pa da ni izvirno besedilo slovenske strani, ampak je citat note hrvaškega ministrstva št. 3863/04 z dne 19. julija 2004.