Bo 40-milijonska pomoč gospodarstvu dovolj za blažitev energetske krize?

Odbor državnega zbora za gospodarstvo je na nujni seji podprl predlog zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina. "Zavedamo se, da je to šele prvi korak in da bo mogoče še v letošnjem letu treba sprejeti kakšen zakon, ki bo gospodarstvu omogočil, da bo preživelo, ker na dnevni bazi cene elektrike norijo v nebo," je dejal gospodarski minister Matjaž Han. 

Da gre za zelo pomemben korak, pravijo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), a da kljub temu ne rešuje celotne problematike. Kot je pojasnil Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, sta zakon in pomoč namenjena tistim, ki se s težavami soočajo že letos, a ne rešuje težav, ki bodo prišle prihodnje leto. "V veliki večini so podjetja za letos že zakupila zadostne količine električne energije po zmernih cenah. Nas skrbi prihodnje leto," je poudaril.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zadovoljni z uredbo, ki bo regulirala ceno za majhne odjemalce, toda manj zadovoljni z interventnim zakonom. "Predlagali smo, da se zviša odstotek ne 30, ampak 50 odstotkov in zniža prag na vsaj 1,5. Tako bi poskrbeli, da bi podjetja, ki trenutno plačujejo večkratnik cen energije iz leta 2021, energijo vendarle dobila povrnjeno s subvencijo v višji vsoti. Na tak način bi tukaj zajeli več podjetij," je dejal Blaž Cvar, predsednik OZS.

Tudi gospodarstvo se ozira v Bruselj. "Nujna je kapica na zgornjo mejo cene električne energije," je prepričan Cantarutti. "Toda Slovenija sama ne bo zmogla, tukaj mora biti usklajena evropska akcija," je dejal in pojasnil, da sta Španija in Portugalska to kapico uvedli že pred meseci, veljala pa bo do maja prihodnje leto. "Pomembno je, da tudi na evropskem nivoju strnemo vrste in gremo v reševanje evropskega gospodarstva," je še izpostavil.

Da bo morala Evropa najti skupno rešitev, je menil tudi Cvar.

Opozicija z očitki, zakon vseeno podprli

V opozicijskih poslanskih skupinah so vladi očitali, da je predvideni znesek preskromen in da bi morali kriti tudi povišanje cen drugih energentov, ne le plina in elektrike. Pripravili so tudi dopolnila k zakonu, s katerimi bi bila pomoč namenjena širšemu krogu upravičencev, med drugim tudi ribičem in kmetom. Kljub temu predlogu niso nasprotovali. "Zakon bom podprl. Nekakšna pomoč bo, ampak se bojim, da bomo zakon kar hitro, relativno hitro, popravljali," je povedal poslanec SDS Franc Breznik. 

V Novi Sloveniji so medtem prepričani, da vlada išče izgovore in napačno tolmači evropske uredbe, s tem pa škodi slovenskemu gospodarstvu. Poslanec NSi Jožef Horvat je izpostavil pripombe predstavnikov gospodarstva, med drugim, da je pomoč sicer dobrodošla, a prenizka in da bo izplačana šele konec leta. Ko je njihove pripombe slišala vlada, je po Horvatovih besedah rekla, da bi sicer rada pomagala izdatneje, a da ji tega Bruselj ne dovoli. "To ni res. Mi smo preštudirali začasni okvir za državno pomoč gospodarskemu sektorju, ki ga je definirala evropska komisija. Tam vidimo, da ni nobene formule. Evropska komisija je junija celo razširila iz prvotnih določil, ki jih je sprejela meseca marca," je dejal. 

"Jaz sem glasoval za, pa ne zato, ker je zakon izvrsten ali dober, ampak ker proti pomoči enostavno nisem mogel glasovati," je dejal. Izpostavil je, da ekonomsko politiko te vlade, "kot kaže, vodi Levica in to je zaskrbljujoče". Dobil je celo občutek, da se počasi že kriminalizira tiste, ki so podjetni, ki delajo in ustvarjajo.

'To je prva pomoč in ne sme biti zadnja'

Matevž Frangeš, državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, je na drugi strani dejal, da so šli s predstavniki gospodarstva skozi več krogov razprav. "Nenazadnje je ukrep, kot ga predlagamo, v osnovi prva predlagala Gospodarska zbornica Slovenije," je dejal, a dodal, da je legitimno pričakovanje gospodarstva, da želi še več pomoči. "Mi se strinjamo in tudi minister Han je večkrat poudaril, da je to šele prvi korak," je izpostavil. 

"Predsednik vlade je napovedal nova dva zakona. Zakon o oskrbi z zemeljskim plinom in Zakon o trgu z električno energijo, ki bosta morda pripomogla tudi k temu, da se država odloči za dodatne intervencije na tem področju," je povedal. Tudi Frangeš je izpostavil, da je fenomen visokih cen električne energije in zemeljskega plina skupni evropski izziv in da bo rešitve treba iskati tudi znotraj Evropske unije. 

Kaj pa gospodinjstva?

Kot že omenjeno, bodo podjetja prvo nakazilo predvidoma dobila že do konca tega leta, a ostaja vprašanje, na kaj lahko računajo gospodinjstva. "Vse več analiz kaže, da bomo morali poseči tudi po regulaciji cene ekstra lahkega kurilnega olja," je povedal infrastrukturni minister Bojan Kumer, ki je dodal, da so zelo blizu sprejema takšnega ukrepa.