V SDS, kjer so vložili pobudo o razpisu referenduma o Zakonu o dolgotrajni oskrbi, so sicer predlagali izvedbo referenduma skupaj z drugim krogom lokalnih volitev 4. decembra. To bi bilo po besedah poslanke Alenke Jeraj (SDS) bolj racionalno. Ob možnih dveh krogih predsedniških in dveh krogih lokalnih volitev bo izvedba 27. novembra pomenila še peto nedeljo, ko bodo ljudje morali na volišča, je pojasnila.
Argumenti, da ljudje ne morejo odločati o referendumih - hkrati bosta predvidoma potekala še referenduma o spremembah Zakona o vladi in spremembah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) - in voliti županov, so po njenih besedah podcenjujoči do ljudi. Izvedba referenduma na dan lokalnih volitev po oceni predlagateljev pomeni tudi prihranek stroškov.
Poslanci koalicije so očitke zavrnili. Bojana Muršič (SD) je poudarila, da so v nekaterih krajih volišča v primeru izvedbe volitev na državni ravni na drugih lokacijah kot v primeru lokalnih volitev. To bi v primeru sočasne izvedbe 2. kroga lokalnih volitev in referenduma po njeni oceni lahko zmedlo ljudi.
Prav tako je bilo iz vrst koalicije slišati argumente, da zaradi drugačne organizacije referenduma in lokalnih volitev izvedba na isti dan ne bi prinesla prihrankov.
V SDS se ne strinjajo z julija sprejeto novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki za leto dni zamika uveljavitev zakona, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše in DZ sprejel decembra lani.
Jerajeva je spomnila, da je bil med argumenti za zamik začetka izvajanja zakona očitek o nezagotovljenih virih financiranja. To po njenih besedah ne drži, saj je bilo financiranje zagotovljeno, vlada premierja Roberta Goloba pa je z rebalansom proračuna predvidena sredstva za dolgotrajno oskrbo zmanjšala za 78 milijonov evrov. Po njenih besedah je bil eden od očitkov tudi, da pravilniki za izvajanje zakona še niso pripravljeni, čeprav je bilo do maja pripravljeno osem od devetih pravilnikov, zato je tovrstne argumente za zamik izvajanja zakona označila za manipulacije.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac je poudaril, da je zakon, ki ga je sprejela Janševa vlada, neizvedljiv. Spomnil je, da se je v času sprejemanja zakona in kasneje oglasilo veliko število deležnikov, ki so opozarjali, da je zakon problematičen.
Aktualna vlada se je zato odločila, da se prehodno obdobje za začetek izvajanja zakona zamakne za eno leto. To je nujno za opredelitev primerne časovnice, ki bo deležnikom omogočala zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov ter sistemskih, podpornih in informacijskih rešitev za izvajanje dolgotrajne oskrbe, je dejal.
Tudi Odbor DZ za kulturo predlaga izvedbo referenduma o Zakonu o RTVS 27. novembra
Že pred tem je Odbor DZ za kulturo s sedmimi glasovi za in dvema proti potrdil predlog izvedbe referenduma o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) 27. novembra. Je pa zavrnil predlog SDS, da bi referendum izvedli 4. decembra, skupaj z drugim krogom lokalnih volitev.
Kot je dejala Jerajeva, bodo "ljudje na lokalne volitve šli, bistvo demokracije pa je tudi to, da se ljudem olajša delo".
Poslanec SDS Andrej Hoivik je med argumenti navajal tudi, da bi pri izvedbi referendumov skupaj z drugim krogom lokalnih volitev prihranile predvsem občine. "Če občine kdaj potrebujejo denar za projekte, je to sedaj, ko se soočamo z izzivi draginje," je dejal.
Stroške lokalnih volitev sicer financirajo občine iz lastnih proračunov, medtem ko stroške izvedbe referendumov krije državni proračun.
V razpravi so poslanci SDS med drugim koaliciji očitali še, da s predlogom za izvedbo referenduma 27. novembra želijo izigrati kvorum ter da ne želijo slišati, kaj imajo ljudje za povedati. Kot je še poudarila Jerajeva, je referendum institut, ki ga poznajo najbolj razvite demokracije. "Želimo, da se referendum izpelje po najboljši poti tako za državo kot za ljudi," je sklenila.
"Če ljudje želijo povedati svoje mnenje, bodo prišli na volišča," pa je prepričan državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan.
Tudi poslanka Svobode Sara Žibrat je očitke SDS o izigravanju referendumskega kvoruma zavrnila in zatrdila, da se v koaliciji referendumov ne bojijo.
Že v petek pa je Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo soglasno potrdil predlog izvedbe referenduma o spremembah Zakona o vladi 27. novembra.
Končno odločitev o datumu izvedbe referenduma bo DZ sprejel na torkovi izredni seji. Glede na razmerja moči med koalicijo in opozicijo v DZ pa gre pričakovati, da se bodo volivci na volišča podali 27. novembra.
KOMENTARJI (62)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.