Aprila odprava 'absurdne' blokade?

Pogajalska konferenca s Hrvaško, sprva napovedana za petek, je preložena na 24. april v pričakovanju pozitivnih rezultatov v pogovorih Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije glede reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v Unijo. "Glede na situacijo, predvsem na prizadevanja glede evropskega posredovanja, ki potekajo z Evropsko komisijo, se je češko predsedstvo odločilo, da pristopno konferenco s Hrvaško na veleposlaniški ravni preloži na 24. april v pričakovanju pozitivnih rezultatov."

Slovensko zunanje ministrstvo pričakuje, da bo do novega sklica pristopne konference dosežen napredek, ''ki pa je odvisen od vseh v proces vključenih strani''. ''Odločitev o sklicu pogajalske konference je v pristojnosti in rokah predsedujoče države EU. Očitno po oceni češkega predsedstva EU v tem trenutku niso bili izpolnjeni pogoji za njen uspešen potek. Tako odločitev pozdravljamo." Obenem so na ministrstvu poudarili, da še vedno teče proces dogovarjanja modalitet za mediacijo, torej gre za dejstvo, da tri stranke, ki se dogovarjajo o mediaciji, še niso uspele doseči konsenza. Ministrstvo za zunanje zadeve nadalje pričakuje, da bo do novega sklica pristopne konference na tem področju dosežen napredek, ''ki pa je odvisen od vseh v proces vključenih strani''. ''V tem trenutku je potrebno vso pozornost in napore usmeriti v uspešen potek in zaključek pogovorov o mediaciji, ki potekajo pod okriljem Evropske komisije.'' Dodali so, da bo šele po dosegu dogovora o pobudi Evropske komisije lahko prišlo do ustrezne spremembe okoliščin, ki bodo omogočile nadaljevanje pogajalskega procesa in uspešno izvedbo pogajalske konference.

Hrvaškega zunanjega ministrstva odločitev češkega predsedstva ni presenetila. "Konferenca je preložena kljub željam češkega predsedstva ter pripravljenosti Hrvaške in Evropske komisije na odpiranje in zapiranje določenih pogajalskih poglavij. To še enkrat kaže na absurd slovenske blokade in umeščanje dvostranskih vprašanj v pogajalski proces za hrvaško članstvo v EU. Hrvaška bo ostala dosledna v izvajanju vseh preostalih reform, da bi v pričakovanem času končala pogajanja in postala polnopravna članica Evropske unije," so sporočili s hrvaškega zunanjega ministrstva.

Preložitev pogajalske konference s Hrvaško na april ali maj je v začetku meseca predlagal slovenski premier Borut Pahor. Češko predsedstvo je takrat poudarilo, da je pripravljeno premisliti o predlogu, a le, če bo kazalo na napredek v pogovorih Slovenije, Hrvaške in Evropske komisije glede reševanja vprašanja meje in zastoja Hrvaške na poti v Unijo.

Če do 24. aprila ne bo napredka, ki bi Hrvaški omogočil odprtje ali zaprtje vsaj nekaj poglavij v pogajanjih z EU, naj bi češko predsedstvo po navedbah diplomatskih virov pri EU predlagalo razpravo o tem "v širšem kontekstu", torej najprej na veleposlaniški ravni držav članic EU in nato morda celo na ministrski ravni. Hrvaška ima sicer 17. maja lokalne volitve, ki bi lahko vplivale na razvoj dogajanj.

V Bruslju nekateri viri ob preložitvi konference poudarjajo, da je premier Pahor za to zaprosil dvakrat, ker obstaja možnost za dogovor, a ne do petka. Češko predsedstvo, ki je napredek držav Zahodnega Balkana in Hrvaške opredelilo kot eno svojih prednostnih nalog, si želi čimprejšnji premik v tem zastoju. Nekatere države članice naj bi po navedbah diplomatskih virov opozarjale, da tako ne gre naprej in da je vsesplošno vztrajanje Slovenije pri nasprotovanju odpiranja in zapiranja poglavij nepotrebno, češ da se nekatera poglavja ne nanašajo na prejudiciranje meje, in pozivajo k napredku vsaj pri teh poglavjih.

Več odprtih vprašanj

Slovenija na problem prejudiciranja meje opozarja pri osmih poglavjih: prost pretok kapitala, kmetijstvo in razvoj podeželja, varnost hrane ter veterinarska in fitosanitarna politika, ribištvo, regionalna politika, pravica, svoboda in varnost, okolje ter zunanja, varnostna in obrambna politika. Pri nekaterih od teh poglavjih ima sicer tudi druge vsebinske zadržke. Poleg tega Slovenija meni, da se problem prejudiciranja meje v pogajalskih stališčih Hrvaške pojavlja še v treh poglavjih: pravo družb, čezevropska omrežja in carinska unija.

Med poglavji nato ostanejo še tri, za katera Hrvaška še ni dobila zelene luči za ta korak niti od Evropske komisije: davki, konkurenca, kamor sodi pereče vprašanje preoblikovanja hrvaških ladjedelnic, ter pravosodje in temeljne pravice. Slovenija ima zadržek zaradi prejudiciranja meje tudi pri poglavju davkov.

Blokada vodi do pokola?

Ljubljana, ki si je izmislila novo izjemo v meddržavnih odnosih, se sklicuje na dolgoletno nasprotovanje Charlesa de Gaulla ob vstopu Velike Britanije v Unijo, medtem v Večernjem listu pojasnjuje dopisnik iz Bruslja. ''Slovencem je odgovoril nekdanji predsednik zunanjepolitičnega odbora Evropskega parlamenta Elmar Brok, ki je dejal, da Francija ni blokirala Britanije zaradi dvostranskega, temveč strateškega spora, ker je London nasprotoval politični uniji." Slovensko vztrajanje pri dostopu do odprtega morja, ker bi Hrvaška lahko blokirala prehod ladij do Kopra, naj bi Brok označil za nerazumljiv: "Slovenija bi imela lahko več zaupanja v Evropsko unijo, ker se v 60-letni zgodovini združevanja Evrope ni zgodilo, da bi katera izmed članic ustavila ladje iz druge države."

Kot še poroča Večernji list, je Brok dodal, da urejanje spora glede meje obremenjuje "populistično napihovanje spora v Sloveniji. Ne vem, ali je Brokove besede objavila TV Slovenija, sicer pa agencija STA ni povzela niti ene same besede," dodaja bruseljski dopisnik zagrebškega časnika. Okrca tudi slovenske kolege v Bruslju, ki naj bi povzemali le besede domačih politikov.

Kot še piše dopisnik Večernjega lista, je kot nekdanji dijak gimnazije, ki je imel dobre profesorje, sklenil, da slovenski "argumenti" za izsiljevanje – "zgodovinska in moralna pravica" in "nacionalni interesi – pomenijo München 1938!". Dodaja, da si Ljubljana želi vnovič odpreti zaprto Pandorino skrinjico, "polno zgodovinskih in moralnih pravic" ter "nacionalnih interesov", čeprav je eden od temeljnih ciljev Evropske unije, da do česa takšnega sploh nikoli več ne pride. "Slovenski predsednik Danilo Türk se pritožuje, da Hrvati ne izražajo spoštovanja do Slovenije. Težko je za vse tisto, kar Ljubljana dela, Hrvaški poiskati izraz spoštovanja, ki je lahko izgovor v vljudni družbi," sklene komentator.