Najzgodnejši zapis o papriki sega nazaj v leto 6100 pr. n. št., ko so jo gojile družine v jugozahodnem Ekvadorju. Prva omemba paprike v evropskih zapisih pa sega v 16. stoletje, ko jo je Krištof Kolumb prinesel nazaj v Evropo s svojih potovanj v Ameriko.

Kaj pravzaprav je paprika?

Paprika (Capsicum annuum) spada v skupino plodovk družine razhudnikovk, kamor sodijo tudi paradižnik, krompir in jajčevec. Paprika je vsekakor živilo, ki privlači s svojo raznolikostjo barv, sočnostjo in okusom. Med najbolj poznanimi barvami so rdeča, rumena in zelena, a obstajajo tudi manj znane barve, kot so oranžna, rjava, bela ter celo vijolična.

Rdeča paprika vsebuje več vitamina A kot zelena. Prav tako je znana po svoji visoki vsebnosti antioksidantov, kot sta vitamin C in A, ki ju je koristno zaužiti naravno iz hrane, namesto iz prehranskih dodatkov.

Botanično gledano je paprika sicer sadje, v prehrani pa jo običajno štejemo med zelenjavo. Zanimivo dejstvo je, da za razliko od drugih sort te vrste, ki slovijo po vsebnosti kapsaicina (snov, ki daje večini paprik in čilijem pikanten okus), sladka paprika kapsaicina ne vsebuje. Ravno zato je poimenovana "sladka paprika", da bi se ločila od ostalih pikantnih sort.

Kuhanje paprike na pari lahko dejansko poveča učinkovitost antioksidantov, saj lahko poveča sposobnost vezave žolčnih kislin. To lahko izboljša prebavo in zmanjša tveganje za bolezni srca. V študiji iz leta 2008, opravljeni v Kaliforniji, so ugotovili, da je parjenje paprike in drugih živil, bogatih z antioksidanti, izboljšalo aktivnost, imenovano "zmožnost vezave žolčne kisline". To povečuje sposobnost telesa za učinkovitejšo absorpcijo maščob in zmanjšuje tveganje za bolezni srca.

Za tiste, ki se želijo izogniti težavam, kot so bolezni srca, rak in druge kronične bolezni, je redno uživanje paprike v prehrani močno priporočljivo. Med karotenoidi, rastlinskimi antioksidanti, ki pomagajo zmanjšati oksidativno škodo na celicah, izstopajo betakaroten, alfakaroten, lutein in zeaksantin, ki jih najdemo zlasti v rdečih paprikah. Gre za sestavine, ki so izjemnega pomena za zdrav organizem.

Bogata z vitamini in antioksidanti

Paprika ne vpliva le na fizično zdravje, temveč tudi na duševno. Vitamin B6 ima pomembno vlogo pri kognitivnem zdravju in razpoloženju. Visoka vsebnost vitamina B6 lahko prispeva k boljšemu razpoloženju, saj ta vitamin pomaga pri sintezi nevrotransmiterjev, kot sta serotonin in norepinefrin, ki sta znana tudi kot "hormona sreče".

Visoke ravni teh hormonov so povezane z izboljšanim razpoloženjem, večjo energijo ter boljšo koncentracijo. Nasprotno pa nizke ravni teh hormonov lahko povezujemo z večjim tveganjem za duševne motnje, vključno z ADHD. Pomanjkanje vitamina B6 prispeva h kognitivnim motnjam, ki pridejo s starostjo, in lahko celo poveča tveganje za Alzheimerjevo bolezen in/ali demenco.

Paprika vsebuje visoko vsebnost antioksidantov luteina in zeaksantina. Ta dva antioksidanta sta nujna, ko gre za ohranjanje zdravja naših oči.

Zelena paprika je eden izmed najboljših naravnih virov luteina in zeaksantina. Lutein je lahko v ogromno pomoč pri degeneraciji makule, ki je glavni vzrok slepote pri starejših odraslih. S filtriranjem kratkovalovne UV-svetlobe, ki lahko zlahka poškoduje mrežnico, ta antioksidant pomaga zaščititi degeneracijo očesnih celic, ki vodi do te bolezni.

Paprika zaradi visoke vsebnosti vitamina C lahko pomaga izboljšati vašo imunost. Visoka vsebnost vitamina A pa je tudi bistvenega pomena za boj proti raznim boleznim. Velike količine vitamina C niso dobre samo za naš imunski sistem, ampak tudi za našo kožo. Skupaj s karotenoidi, ki jih najdemo v papriki, vitamin C izboljša zdravje naše kože in spodbuja proizvodnjo kolagena. Ljudje z visoko vsebnostjo vitamina C imajo kožo, ki je manj suha in zgubana, poleg tega pa so izpostavljeni manjšemu tveganju za razvoj kožnega raka.

Paprika vsebuje veliko količino karotenoidov, rastlinskih antioksidantov, ki pomagajo zmanjšati škodo, ki jo oksidacija povzroči na naših celicah. Zlasti rdeča sorta te vrste paprike vsebuje zelo velike količine betakarotena, alfakarotena, luteina in zeaksantina. Uživanje hrane z visoko vsebnostjo karotenoidov (zlasti betakarotena) pomaga zmanjšati tveganje za nastanek raka in znatno zmanjša aktivnost prostih radikalov v telesu.

Ste vedeli?

Beseda "paprika" izvira iz madžarske besede "papar," kar pomeni poper.

Barva in okus paprike se spreminjata glede na stopnjo zrelosti. Zrelejša paprika ima običajno slajši okus, saj vsebuje več sladkorja. Zelena paprika, ki je manj zrela, ima grenkejši okus in ni tako sladka kot rdeča, rumena ali oranžna paprika, ki so bolj zrele. Ta razlika v okusu je posledica različnih ravni sladkorjev in hranilnih snovi med različnimi stopnjami zorenja paprike.

Tveganja in stranski učinki

Žal pa obstaja tudi alergija ali intoleranca na papriko. Če takoj po zaužitju paprike opazite kakršne koli simptome alergijske reakcije, kot so ekcem, srbenje, zamašen nos ali prebavne težave, jo prenehajte uživati in se takoj posvetujte z zdravnikom.

Če se vam takoj po zaužitju paprike pojavijo krči, napihnjenost, driska ali bruhanje, imate morda tudi nealergijsko intoleranco nanjo. Ne pozabite takoj stopiti v stik s svojim zdravnikom, ko ugotovite, da se vam to dogaja.

Kot sem že zgoraj omenil, paprika spada med razhudnikovke, zato bodite pozorni na to dejstvo. Rad bi tudi opozoril, da raje izberite ekološko pridelane paprike, ki imajo več antioksidantov in manj pesticidov.

Zaključek

Vključite papriko v svojo prehrano na različne načine, a pri tem upoštevajte mogoče težave pri zaužitju in občutljivosti. Zato se ne pozabite posvetovati s strokovnjakom za prehrano, če imate kakršne koli pomisleke. Paprika ni le okusen dodatek jedem, temveč odlično zdravilno živilo na vašem krožniku.