BLOG: Datlji več kot zgolj naravna alternativa sladkorju

Za datlji se skriva bogata zgodovina, prehranska moč in vsestranska uporaba, zato si vsekakor zaslužijo več pozornosti. Tako je nastal ta članek – kot iskren in informativen vpogled v svet datljev brez pretiravanja, a z dovolj podatki, da boste po branju vedeli, ali sodijo tudi na vaš jedilnik. Morda boste po branju tega članka tudi vi razmislili, ali bi jih pogosteje vključili v svojo prehrano.

Zgodovina datljev

Datlji sodijo med najstarejše kulturne rastline na svetu. Njihova uporaba sega več kot 6000 let v preteklost, prvi zapisi o njih pa prihajajo z Bližnjega vzhoda, natančneje iz Mezopotamije in Egipta. Datljeva palma (Phoenix dactylifera) je hitro postala simbol življenja v puščavskem svetu, saj je nudila živilo z visoko energijsko vrednostjo, senco in celo gradbeni material.

V Egiptu so jih uporabljali v prehrani, za pripravo fermentiranih napitkov, pa tudi v verskih obredih in kot zdravilo – pogosto za pomirjanje prebavnih težav, za lajšanje utrujenosti ter okrevanje po bolezni. Rimljani so jih prinašali s svojih pohodov, Arabci pa so z njimi trgovali po svileni cesti. Danes so datlji pomemben del prehrane v številnih deželah s toplim podnebjem, čedalje pogosteje pa tudi v zahodnem svetu. Medjool datlji, ki so trenutno najbolj razširjeni na trgu, izvirajo iz Maroka, danes pa jih množično gojijo tudi v Kaliforniji in Izraelu.

Kaj vsebujejo datlji?

Datlji so naravno sladki sadeži, polni koristnih snovi. Njihova sestava se lahko nekoliko razlikuje glede na sorto in pogoje rasti, a na splošno vsebujejo:
- naravne sladkorje (glukoza, fruktoza, saharoza),
- prehranske vlaknine,
- kalij,
- magnezij,
- baker,
- mangan,
- vitamin B6,
- pantotensko kislino,
- majhne količine železa, kalcija, fosforja, vitamina K in antioksidantov (fenolne kisline, flavonoidi, karotenoidi).

Datlji ne vsebujejo maščob in skorajda nič natrija. Kljub visoki vsebnosti sladkorja imajo zaradi vlaknin srednji glikemični indeks, kar pomeni, da ne povzročajo tako hitrega skoka sladkorja v krvi kot rafinirani sladkorji – a še vedno jih je treba uživati zmerno.

Kaj jih odlikuje?

So povsem naravno sladilo brez dodanih sestavin. Imajo dolgo življenjsko dobo brez potrebe po konzervansih. So enostaven vir energije in priročen prigrizek. Zaradi mehke teksture so primerni tudi za otroke in starejše. So vsestransko uporabni v kuhinji, od smutijev do energijskih kroglic. So koristni po telesni dejavnosti, saj pripomorejo k hitrejšemu obnavljanju glikogena v mišicah po naporu. So praktičen naravni prigrizek za športnike pred ali po vadbi, saj hitro zagotovijo vir energije in spodbudijo obnovo mišičnih zalog glikogena.

Pozitivni vplivi datljev

Podpora prebavi: Vlaknine v datljih pomagajo pri rednem odvajanju in lahko omilijo blago zaprtje.

Vir hitre energije: Zaradi naravnih sladkorjev so odlično živilo pred telesno aktivnostjo ali kot regeneracijski prigrizek.

Minerali za srce in živčni sistem: Kalij in magnezij podpirata srčno funkcijo in prispevata k ravnotežju elektrolitov.

Naravna podpora kostem: Kalcij, fosfor in mangan igrajo pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti.

Boljša koncentracija in živčevje: Vitamini B skupine (predvsem B6) sodelujejo pri delovanju živčnega sistema.

Naravna sladkost brez dodatkov: Medjool datlji so odlična alternativa rafiniranemu sladkorju v domači peki ali napitkih.

Tveganja in previdnost pri uporabi

Zaradi visoke vsebnosti sladkorja niso primerni za neomejeno količinsko uživanje – kljub naravni sestavi lahko hitro presežemo dnevne potrebe po sladkorju in energiji.

Ljudje s sladkorno boleznijo naj jih jedo v zmernih količinah in v okviru uravnoteženega obroka.

Posamezniki z alergijo na tropske sadeže naj bodo previdni.

Lahko povzročijo prebavne težave pri ljudeh z občutljivim črevesjem ali težavami, povezanimi s fermentabilnimi ogljikovimi hidrati (FODMAP).

Ljudje s preobčutljivostjo na histamin naj datlje preizkusijo postopoma, saj lahko pri nekaterih sprožijo reakcijo.

Vedno odstranite koščico pred zaužitjem (pri celih plodovih). 

Datlji so sicer hranilni, a zaradi svoje kalorične gostote in sladkorja jih ne priporočam kot vsakodnevni prigrizek v večjih količinah, še posebej ne ob sedečem življenjskem slogu. Dovolj je že nekaj plodov na dan kot del uravnoteženega jedilnika.

Zanimivosti

Ena datljeva palma lahko obrodi do 100 kg datljev na leto.

Medjool datlji, ena najbolj priljubljenih sort, izvirajo iz Maroka.

Arabci datlje pogosto kombinirajo z oreščki, saj verjamejo, da to uravnoteži energijo.

Datlji so pogosto na jedilniku ob koncu posta med ramazanom, saj hitro povrnejo energijo.

V nekaterih kulturah datlje obravnavajo kot simbol rodovitnosti in življenjske moči.

Zaradi svoje hranilne vrednosti so datlji nekoč veljali za hrano popotnikov in vojščakov – že majhna količina jim je omogočila dolgotrajno energijo.

Recept za energijske kroglice z datlji

Sestavine:

200 g Medjool datljev (brez koščic),
100 g ovsenih kosmičev,
2 žlici kakava v prahu,
1 žlica kokosove maščobe,
pest mletih lešnikov ali mandljev,
ščepec soli.

Priprava:

Datlje namočimo v topli vodi za 10 minut. Vse sestavine zmiksamo v mešalniku. Iz mase oblikujemo kroglice. Po želji jih povaljamo v kokosu ali kakavu. Hranimo v hladilniku do enega tedna.

Zaključek

Datlji so veliko več kot zgolj naravna alternativa sladkorju – so hrana, ki nas je spremljala skozi stoletja in še danes ponuja številne koristi. So sadež, ki povezuje tradicijo in sodobno prehrano, naravno energijo in okus. Če jih vključimo z mero in v pravih trenutkih – denimo kot prigrizek po vadbi ali sladek dodatek k uravnoteženemu obroku – nam lahko pomagajo do več energije in zadovoljstva.

Naj vam bodo datlji spodbuda, da tudi sicer razmislite, kako lahko preprosta, polnovredna živila postanejo del vašega vsakdana. Torej, datlji so lahko vaš zaveznik pri bolj zdravem in okusnem prehranjevanju – če ne drugače, pa v obliki sladkih energijskih kroglic, ki jih imate vedno pri roki. Še vedno pa ne zanemarite morebitnih tveganj in nikakor ne pretiravajte s količinami. Tako kot vedno svetujem, ključ je v zmernem prehranjevanju in zdravem odnosu do hrane. Pa naj gre za najbolj zdrava ali nezdrava živila.