Usklajevanja naposled končana

Predstavniki koalicijskih strank so končali usklajevanja glede osnutka zakona o zdravstveni dejavnosti, saj so se danes poenotili še glede nadzora v zdravstvu. Pooblastilo izvajanja strokovnega nadzora bodo po besedah vodje poslanske skupine Zares Cvete Zalokar Oražem prenesli v pristojnosti agencije za kakovost, članstvo v zbornicah pa bo neobvezno.

Samo dejstvo, da zdravniške organizacije ne bodo imele več obveznega članstva v zbornicah, ne pomeni nobene ovire pri opravljanju njihovega dela niti pri strokovnem napredovanju in razvoju, poudarja državni sekretar na ministrstvu za zdravje Ivan Eržen. Po njegovi oceni to določilo v zakonu ni tako pomembno, da bi zaradi tega postavili na kocko samo uveljavitev zakona.

Javna pooblastila zbornic bodo tako na področju podeljevanja licenc, specializacij in tudi glede registra strokovnih nazivov, pojasnjuje Zalokar Oražmova.

Po osnutku zakona bo zdravstveni dom osrednji nosilec javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni in koordinator celotne javne zdravstvene dejavnosti na primarni ravni, pri čemer bodo koncesionarji dopolnilo zdravstvenih domov. Eržen poudarja, da koncesionarji ne bodo konkurenca javni zdravstveni dejavnosti, saj bodo delovali v njenem okviru. Vendar pa bodo razpisani tam, kjer bodo dejanske potrebe. Slednje bodo opredeljene na osnovi enotnih meril. Poudaril je, da bodo izenačeni tudi pogoji dela koncesionarjev. Tisti, ki so koncesije že pridobili, jih bodo ohranili, vendar bodo morali podpisati nove pogodbe o izvajanju koncesijske dejavnosti.

Andreja Rihter (SD) pojasnjuje, da se glede določenih vprašanj v okviru osnutka zakona še vedno niso uspeli poenotiti in da nekatere člene puščajo odprte. Po njenih besedah ostajajo različna stališča glede koncesij. Predvideva pa, da se bodo lahko poenotili oz. dokončno zavzeli stališča po predstavitvi mnenj in stališč strokovne javnosti glede tega.

Predsednik parlamentarnega odbora za zdravstvo Ljubo Germič (LDS) pojasnjuje, da osnutek zakona jasno opredeljuje ločevanje med zasebno in javno zdravstveno dejavnostjo ter onemogoča neposredno prehajanje tako s strani bolnikov kot tudi zdravnikov. To pomeni, da bolniki, ki bodo opravili pregled pri zasebnem zdravniku, ne bodo mogli priti prej na vrsto pri nadaljnjih storitvah znotraj javnega sistema. Zdravniki pa bodo preko podjemnih pogodb lahko opravljali dodatno delo le znotraj javnega sistema.

Glede podjemnih pogodb Eržen pojasnjuje, da jih bodo v roku treh let ukinili. Poudarja, da so podjemne pogodbe sedaj potrebne, saj v določenih dejavnostih ni dovolj zdravnikov oz. drugega medicinskega osebja, da bi lahko opravljali delo v okviru dovoljenega števila delovnega časa oz. nadur. V treh letih pa nameravajo z reorganizacijo dejavnosti kot tudi z dodatnim pospeševanjem in usmerjanjem posameznih kadrov v deficitarne poklice zmanjšati kadrovski primanjkljaj.

Po besedah Eržena bo šel dopolnjen osnutek zakona sedaj v medresorsko usklajevanje, 11. februarja ga bo obravnaval tudi parlamentarni odbor za zdravstvo, v okviru katerega bo potekala javna razgrnitev predloga zakona. Predlog zakona bo obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet, potem pa bo šel na vlado.

Andrej Magajna (SD) meni, da vsebina osnutka zakona ne pomeni reforme zdravstvenega sistema, pač pa bolj popravek prejšnjega. Skeptičen pa je tudi, ali bo minister za zdravje potrdil, da bi se strokovni nadzor izvajal v okviru agencije za kakovost. 

Glede teksta osnutka zakona je skeptična tudi Julijana Bizjak Mlakar (SD). Med drugim se ne strinja z opredelitvijo podeljevanja koncesij, in sicer da bi se lahko koncesije na primarni ravni podeljevale tudi v mestu in ne samo na odročnih krajih. Po njenem mnenju koalicija ni dosegla napredka niti pri usklajevanju glede ločevanja javnega in zasebnega. Po njenih besedah ostaja odprto tudi vprašanje glede vodenja zavodov, kar pa bo prepuščeno odločanju vladi oz. koalicijskem vrhu.