Z dogovorom se tako končuje večletno reševanje denacionalizacijskega zahtevka ljubljanske nadškofije, ki je želela vrnitev Blejskega otoka v naravi. Ker v Sloveniji ni dobila pritrditve, se je nadškofija s pritožbo obrnila na Evropsko sodišče za človekove pravice. To pritožbo pa bo v skladu s sklenjenim dogovorom, ki ga je 9. oktobra na svoji seji potrdila tudi vlada, sedaj umaknila ter se tako odpovedala zahtevi po vrnitvi otoka, ki tako kot geografska enota ostaja javno dobro.
V zameno bo država blejski župniji, ki že ima v lasti cerkev sredi Blejskega jezera, v last in posest vrnila tudi ostale objekte na otoku. Tako bo uresničen prvotni predlog in stališče spomeniško varstvene službe v Kranju z začetka denacionalizacijskega postopka, pri čemer se bo stavba "proštije" namenila muzejski predstavitvi Dokumentov slovenstva, kar je bilo dogovorjeno že v prejšnjih medsebojnih usklajevanjih.
Blejski župnik Janez Ambrožič je z doseženo rešitvijo zadovoljen. Kot je povedal v kratkem odgovoru, bodo sedaj končno lahko mirno delali naprej. Sporazuma na ministrstvu za kulturo zaenkrat še niso komentirali.
Slovenija
Blejski otok ostaja javno dobro
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
STA
Komentarji
9
Lastnica Blejskega otoka bo ostala država, objekti na njem pa bodo v lasti blejske župnije. Pritožbo, ki jo je slednja poslala v Strasbourg, bo umaknila.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.