Blejska trava bo vedno mamljiva

Toplo torkovo popoldne je kar vabilo na prosto. V parku sedijo Manu, Jake, Ryan, Finn in Philip. So popotniki iz Kanade, Nemčije, Avstralije in Španije, ki so se spoznali v hostlu v Ljubljani, nato pa skupaj prišli na enodnevni izlet na Bled. Povzpeli so se na Ojstrico, od koder se ponuja veličasten razgled na Blejsko jezero iz (pol)ptičje perspektive, zdaj pa povsem navdušeni nad doživetim udobno zleknjeni ležijo na travi, občudujejo vodno gladino ali pa se se z zaprtimi očmi nastavljajo marčevskim sončnim žarkom.

Malo naprej podoben prizor, v slogu sproščenega preživljanja časa v mestnih parkih po vsem svetu udobno zleknjena leži še ena skupinica.

A prav to je tisto, česar si na Bledu ne želijo. V t. i. Zelenem pismu prijateljem Bleda, ki so ga ta mesec objavili na uradnih spletnih straneh, so vse obiskovalce opozorili, da parki ob jezeru niso namenjeni sončenju in kopanju, temveč sprehodom in uživanju v razgledih.

'Ne gre za nič rigoroznega'

Novi blejski župan Anton Mežan je že v svojih predvolilnih obljubah napovedal, da bo na Bledu poskrbel za red: "Že v času te poletne sezone želimo zagotoviti javni red in mir ter spoštovanje okolja ob jezeru, predvsem od Grajskega kopališča do Hotela Toplice, kjer striktno ne bomo dovolili nobenega kopanja, poležavanja, sedenja na travi in piknikov," je poudaril.

Po torkovem srečanju turističnega gospodarstva je napovedal, da bodo pristopili k mehkemu opozarjanju obiskovalcev, da je takšno početje neprimerno za na Bled.

"Ne gre za nič takega rigoroznega, da bi nekoga ne vem kako omejevali oziroma se šli neko diktaturo. Gre za povsem običajne stvari, ko želimo zaščititi jezero in samo naravo, vodo in vse skupaj. Kajti ko je jezero rdeče, vsi s prstom kažejo na nas, enako pa počnejo, ko želimo sprejeti neke ukrepe. Ampak moramo jih sprejeti po eni strani zaradi ohranjanja narave, po drugi strani pa zato, da se bomo tako domačini kot turisti dobro počutili," je izpostavil.

V Bled je Mežan sicer vpet v več vlogah že dolga leta: kot organizator različnih prireditev, član in predsednik društva fijakerjev, občinski svetnik in podžupan. "Nenazadnje pa tudi kot občan. In če kdo, potem se imam za tistega, ki lahko iz različnih zornih kotov pogleda in pove, kako nekdo čuti Bled in kaj si želi," je prepričan.

Toda ta gorenjski turistični biser je pred časom zaradi neposrečenih izjav glede (ne)zaželenosti Slovencev kot enodnevnih gostov v očeh marsikoga dobil negativen prizvok. "Številni ljudje, s katerimi se pogovarjam v zadnjih mesecih, me vprašajo, od kod prihajam. Pa ne glede na to, ali vedo, da sem župan ali ne, vprašajo, če so kot dnevni gostje zdaj že zaželeni. To me kar nekako zaboli, predvsem zato, ker vem, da je bila takrat tudi izjava vzeta iz konteksta. Bom rekel samo takole: vsi vedno dobrodošli na Bledu od prvega do zadnjega. Seveda pa se je treba zavedati, da je treba zaradi te obremenitve Bleda nujno spoštovati neka pravila, odloke in podobno," je dejal za 24ur.com.

"Bled bo po vseh napovedih v tem letu izredno obiskan. Vsi so dobrodošli, potrebne bo malo strpnosti, predvsem pa se prej pripraviti in priti na Bled morda zjutraj, malo bolj zgodaj, kajti tudi jutra so tukaj lepa," svetuje.

Infrastruktura (ceste, parkirišča) pa je tista, ki težko sledi temu sicer dobrodošlemu navalu na Bled: "To so konec koncev sladke skrbi, zato bomo letos vzpostavili še eno dodatno začasno, kasneje pa potem redno parkirišče pri podjetju Infrastruktura Bled tik ob cesti pod gradom. Ostala bomo poskušali čim bolje upravljati, da bodo gostje vedeli, kje so še prazna parkirišča, in tam zagotoviti QR-kode, s katerimi bodo lahko prišli do podatkov, kaj je na Bledu priporočljivo in kaj ne, kako se vesti, da bomo na koncu vsi zadovoljni," je napovedal.

Obetajo se vnaprejšnje rezervacije storitev

Novo ime je tudi na položaju prvega človeka blejskega turizma. Blaž Veber je naloge direktorja Turizma Bled prevzel 1. marca. Pred tem je 22 let deloval v kranjskogorskem turizmu, sprva na prireditvah, nato kot direktor javnega zavoda. Nazadnje si je zaželel novih izzivov, po neuspešni županski kandidaturi v domačih logih, se je prijavil na blejski razpis in bil izbran. "Lahko rečem, da so si stvari, s katerimi se soočata obe občini, kar podobne. Vsi se nekako soočamo z izredno velikim pritiskom dodatnih obiskovalcev, predvsem enodnevnih, nad katerimi dejansko nimaš povsem neposredne kontrole. Lahko se nekako prilagajaš v skladu z številom namestitev in vzpostaviš določeno število parkirišč ter kapacitet drugih objektov, izredno težko pa na sončen dan napoveš, koliko ljudi bo dejansko prišlo na samo destinacijo," pojasni.

"Zato verjamem, da bomo šli tukaj na Bledu korak dlje in poskušali uresničiti to, da bi bile določene storitve, vsaj tiste najbolj atraktivne, ki jih Bled ponuja, in teh ni malo, dejansko dosegljive samo ob vnaprejšnji rezervaciji, da se bo infrastruktura prilagajala dnevnim tokovom," je v pogovoru za našo spletno stran izpostavil storitveni sektor, ki ga denimo sestavlja vse od izposoje koles do prevozov s pletnami in kočijami. "To je že povsem običajno v turističnih krajih širom sveta, pri nas pa si želim, da bi bil Bled v prihodnjih letih eden vodilnih, kar se tega tiče," poudarja.

Zima je še neizkoriščena

V izgradnji je južna razbremenilna cesta, obvoznica. Pa kolesarska pot Bled–Bohinj. "Imamo izredno izhodišče, tudi kar se tiče same železniške postaje, saj vemo, da je potovanje s kolesom in vlakom vedno bolj zaželeno in trajnostno," dodaja.

Izjemno jih je razveselila novica, da je bližnji Zatrnik končno dobil koncesijo za izgradnjo sedežnice: "To bo pravzaprav tisto, kar si želimo – da Bled postane destinacija prek celega leta. Poletje je tisto, na kar stavimo, zima pa je tisto, kar je neizkoriščeno. Zima je tista, ki ni imela neke konkurenčne prednosti pred ostalimi zimsko-športnimi kraji, kot je denimo Kranjska Gora, ki sva jo že prej omenila. In tukaj mislim, da res lahko naredimo izredno velik preskok in dohitimo marsikoga," Veber opisuje, kako ga je na Bledu pritegnila prav ta ambicioznost, ob čemer je omenil gondolsko povezavo med Bledom in vrhom Zatrnika: "Približno tri kilometre dolga trasa, ki je že v načrtih, planih in željah."

Prihaja shuttle za kopalce

"Kar se tiče samega kopanja na Bledu, je zgodba znana že dolgo časa. Dejansko si želimo le to, da obiskovalci, ki prihajajo na Bled, spoštujejo, kje so kopalne vode in kje ne. Vsi vemo, da je park ob jezerski promenadi eden najlepših krajev v Sloveniji. Je zaščiten in ni namenjen sončenju, kopanju ali igranju. Namenjen je uživanju in sproščanju. Naredili bomo vse, da bomo obiskovalce s tem seznanili," poudarja. "Ta prostor nikoli ni bil kopališče za domačine in če iz tega izhajamo, mislim, da sem povedal vse," dodaja.

Na Bledu so kopalne vode na Grajskem kopališču, v Zaki, v določeni meri tudi v Mlinem: "Zadnji dve lokaciji sta nekoliko oddaljeni od samega središča Bleda, zato smo se odločili, da v letošnji poletni sezoni vzpostavimo tudi avtobusno linijo, ki bo neprestano vozila okrog jezera in pobirala kopalce pri stadionu in na vseh postajališčih ter jih vozila preko Pristave, kjer bo dejansko tudi zaprta cesta za vse obiskovalce, v Zako in potem naprej proti železniški postaji," je za 24ur.com potrdil, da kot novost na Bledu uvajajo shuttle, ki bo vozil v smeri urinega kazalca. "Od 10.00 do 20.00, najmanj na vsake pol ure," pravi Veber.

Spomnil je, da je bilo na področju parka pri festivalni dvorani v zadnjem času veliko narejenega na področju vzdrževanja in nasaditev: "Gre za enega najbolj oskrbovanih in zaščitenih, pa tudi strokovno načrtovanih parkov na tem koncu Slovenije. In vsekakor moramo narediti vse, da tako tudi ostane. V letošnjem letu smo izrazito povečali tudi financiranje novih sadik, želimo si, da Bled zacveti tudi v dobesednem pomenu. Že od prejšnjega tedna lahko vidite, da so krožišča in parki urejeni s pomladanskim cvetjem in želimo, da takšni tudi ostanejo. Takšni pa lahko ostanejo samo, če jih pustimo pri miru in občudujemo nekoliko dlje stran, kot pa če čez njih hodimo, se vozimo s kolesom."

Irski veseljaki

Tudi ko odidejo dnevni gostje, Bled ne zaspi. "V zadnjih letih imamo kar precej izzivov, sploh na področju gostov z Irske. Prejšnji mesec je bil pri županu celo irski ambasador, ki je prav tako seznanjen s tem. Tudi mi kot turizem bomo pripravili neko manjšo promocijsko akcijo in te goste opozorili na težave. Je pa res, da je stvar znana, znana je že vnaprej in na njo smo pripravljeni, pripravili smo se tudi že v zadnjih letih in te goste dejansko nekako kanalizirali na drug konec jezera. Problem pa še vedno ostaja noč: veseljačenje, popivanje in vandalizem. Tega pa pač brez vsake zamere ne bomo dopuščali," je jasen Veber.

"Najslabše, kar si želimo tako mi kot obiskovalci, je to, da bi bil gost nazadnje razočaran. Vse je nekako omejeno s prostorom, energijo, pretočnostjo. Ampak to ne pomeni, da si nekoga ne želimo. To pomeni samo, da je na nas, ki destinacijo upravljamo, da naredimo nekaj več, da bo stvar dejansko tudi na terenu funkcionirala," zaključi.