Nekdanja glavna inšpektorica: Rekel je, da med nama 'ni kemije', zato ne želi delati z mano

Potem ko je generalni direktor Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) Matjaž Guček konec marca začel postopek premestitve direktorice Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Andreje Bizjak, je ta v pismu sodelavcem pojasnila svojo plat zgodbe. 

Kot je zapisala, je direktor(ica) Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin položajno uradniško delovno mesto, kar je določeno v Zakonu o javnih uslužbencih (ZJU).

"Dne 31. 3. 2021 je bila na internem portalu UVHVVR objavljena sprememba sistemizacije in tega dne sem tudi dobila izročen aneks k pogodbi o zaposlitvi, kjer naj bi z 12. aprilom zasedla delovno mesto uradnega veterinarja višjega svetnika na Mejni veterinarski postaji Brnik. Hkrati mi je bil vročen sklep, da se mi zaradi povečanega obsega dela v Inšpekciji za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin odreja delo v OU Celje od 12. 4. do 31. 12. 2021 oziroma do preklica. Vložila sem pritožbo na sklep in zavrnila podpis aneksa," pojasnjuje Bizjakova. 

Pridobila je mnenje odvetnika, pa tudi mnenje ene od članic Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, ki sta bili enaki – uradniku lahko preneha položaj samo, če se ukine organ oz. organizacijska enota, ki jo vodi. V ostalih primerih gre – v kolikor niso izpeljani ustrezni postopki (disciplinski, ugotavljanje nesposobnosti …) – za odstranitev osebe. "V mojem primeru ni šlo za ukinitev Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in torej ni bil podan razlog za ukinitev položajnega delovnega mesta oziroma za spremembo položaja, ki ga zasedam," je zapisala. 

Če bi delodajalec kljub temu hotel izvesti premestitev s položajnega uradniškega delovnega mesta na drugo delovno mesto (brez njenega soglasja), bi moral to storiti z odločbo o premestitvi, zoper katero je možna pritožba na Komisijo za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije in v naslednji stopnji na sodišče. 

Tako pridobljeni mnenji kot pravna praksa kažejo na to, nadaljuje Bizjakova, da bi s postopki na Komisiji za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije in eventualno pozneje na sodišču obdržala položajno uradniško delovno mesto in bi bila premestitev nezakonita. 

Med razlogi za odločitev, da pristane na menjavo položajnega delovnega mesta, Bizjakova našteva, da je bila v zadnjem letu kot direktorica inšpekcije s strani vodstva deležna nejasnih usmeritev glede obveščanja javnosti (zlasti glede objave rezultatov nadzora, vezane na sezname kršiteljev in na način obveščanja o tveganjih), izključujočega komuniciranja, nalaganja nalog podrejenim, ne da bi bila ona o tem obveščena, omalovažujočega komuniciranja pred podrejenimi in neodgovarjanja na njene predloge. 

Trdi tudi, da so ji kot vodji notranje organizacijske enote odtegovali pristojnosti (npr. pristojnost soodločanja o izbiri kandidatov za zasedbo delovnih mest znotraj organizacijske enote Inšpekcije), nenadno odločitev, da inšpekcija ni pristojna za veterinarske koncesije, urejanje vpogledov v zadeve inšpektorjev s strani MKGP mimo inšpekcije, obravnavo inšpektorjev/uradnih veterinarjev, ne da bi jo obvestili o vzrokih in rezultatih postopkov ter uvedbo spremenjenega načina posredovanja prijav, ne da bi jo s tem seznanili. Bizjakova omenja tudi še poseg v strukturo in pristojnost direktorjev območnih uradov brez posvetovanja z direktorji OU in brez presoje učinkov. 

Kot še pravi, je imela z novim generalnim direktorjem dva razgovora, v katerih ji je med drugim povedal, da svoje delo opravlja odlično in v obsegu, ki je večji od pričakovanega. Menil je, da Inšpekcija delo opravlja dobro, da pa je vtis, da je na UVHVVR pomembna samo inšpekcija in da so sektorji samo dodatek inšpekciji. Kot generalni direktor si želi drugačne inšpekcije in drugačnih usmeritev dela inšpekcije – na vprašanje, kakšno, ni dobila odgovora. Dejal naj bi ji celo, da ker med njima "ni kemije", ne želi delati z njo. 

"Predlagala sem mu, naj določi sodelavca (ali dva), da v nekaj mesecih ali pa v času do konca predsedovanja prenesem nanj izkušnje in znanje in da potem soglašam z umikom. Predlog je bil zavrnjen. Torej sem bila postavljena pred izbiro, ali s postopki na sodiščih uveljaviti svoje pravice in dokazati nezakonitost postopkov in pri tem izpostaviti uradne veterinarje in inšpektorje dilemi, kdo je njihov nadrejeni, komu poročati, koga obveščati ... ali pa se umakniti. Inšpekcija, v okviru katere sem delovala 25 let, ima vsekakor dobre rezultate dela in upam si trditi, da je taka tudi zaradi mojega prispevka. Moja odločitev je, da zaradi uveljavljanja lastnih pravic nočem škoditi delovanju inšpekcije in biti ovira pri izvajanju nalog nadzora," je še zapisala. 

Zaradi vsega naštetega se je odločila, da bo soglašala s premestitvijo na mesto sekretarja, ki so ga potem, ko je imela razgovor z ministrom, sistemizirali in 8. aprila objavili na internem portalu UVHVVR. Soglasje se izkazuje s podpisom aneksa k pogodbi o zaposlitvi, prejela je tudi že odločbo o imenovanju v naziv sekretar. 

S podpisom aneksa 12. aprila so tako prenehale vse njene naloge, pooblastila in odgovornosti kot uradnega veterinarja višjega svetnika na položaju direktorja inšpekcije, ki izvaja naloge in pooblastila glavnega inšpektorja, je še pojasnila Bizjakova. 

UVHVVR: Kadrovske premestitve ob nastopu novih funkcij niso neobičajna praksa 

Iz UVHVVR so ob tem sporočili, da je generalni direktor ob prevzemu funkcije zastavil ključne naloge in cilje, ki jim bo sledil v mandatu vodenja. 

"Kadrovske premestitve ob nastopu novih funkcij niso neobičajna praksa. Direktor želi na ta način tudi učinkoviteje izrabiti resurse, ki so mu na voljo. Po premestitvi bo ga. Bizjak opravljala druge najzahtevnejše naloge, vezane na ključne sistemske rešitve delovanja organa," so zapisali. 

Naloge direktorja inšpekcije bo začasno opravljal generalni direktor, dokončna odločitev glede namestnika generalnega direktorja pa še ni sprejeta.  

"Delodajalec nima pravice posegati v pravico zaposlenih do izražanja svojih mnenj in jim odrejati ali prepovedati nastopanje v medijih, če gre za izražanje njihovih osebnih mnenj ali stališč o določeni zadevi," so še dodali.