Ivo Bizjak je odgovarjal na vprašanja v zvezi z ozadjem afere predvsem v luči navedb tedanjega poveljnika specialne enote policije Vinka Beznika v pogovoru za ponedeljkovo Mladino.
Dejal je, da njegove ocene dogajanj pomladi 1994 niso bile takšne, da bi bila Slovenija na robu državljanske vojne oziroma da ji grozi državni udar. Bizjak je ponovil, da ni naročil bojne pripravljenosti in ne namestitve protitankovskih raket na policijske oklepnike. Omenil pa je nekatere "nenavadne pojave", zaradi katerih je prišlo do varovanj nekaterih institucij in oseb, čeprav ni pojasnil, s katere strani so prihajale grožnje.
Bizjak je opozoril na nekaj že znanih dogodkov pred tisto marčevsko nočjo, ko so pripadnika specialne enote Moris in uslužbenca takratnega varnostnega organa ministrstva za obrambo kot vojaške osebe "aretirali" civilno osebo Milana Smolnikarja zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti, katere sodni epilog so obtoženi z oprostilno sodbo dočakali 30. junija.
"Zapletalo se je že nekaj mesecev pred "usodnim" 20. marcem 1994," je povedal Bizjak, dogajali so se čudni pojavi. V zvezi z "nenavadnimi pojavi" je najprej s preliminarnim sporočilom obvestil tedanjega predsednika vlade Janeza Drnovška, v katerem ga je opozoril na "zaznavanje ravnanja ministrstva za obrambo (MORS)", Drnovšek pa mu je odvrnil, naj se natančneje informira o teh ravnanjih MORS. Nato so v kriminalistični službi, ki jo je tedaj vodil Mitja Klavora, napisali znamenito poročilo o problematiki sodelovanja med MORS in ministrstvom za notranje zadeve (MNZ). Poročilo ima datum 15. februar 1994, znano pa je tudi pod imenom Dosje 13. "Ta dokument je bil ključen, na njegovi podlagi naj bi prišlo do izboljševanja sodelovanja med ministrstvoma," je dejal Bizjak in navedel sestanek, ki jih je s predstavniki obeh ministrstev sklical Drnovšek v tednu pred dogodkom v Depali vasi. Takrat so se dogovorili, da se bodo morebitne dejavnosti na obeh straneh prekinile in da se bo spore rešilo.
Bizjak je pod rubriko "nenavadni pojavi" navedel tudi demonstracije pred državnim zborom v času, ko se je dogajala "zrušitev" obrambnega ministra Janeza Janše, ki je izgubil ministrski stolček prav zaradi afere Depala vas. Vendar tudi pri tem ni šlo za izredno stanje. "Policija je, zlasti ko je šlo za varovanje ljudi in objektov, svoje delo izvajala učinkovito in korenito, tako da ni prihajalo do konfliktov," je novinarjem pojasnil Bizjak. Kdo bi bil grožnja določenim ljudem in institucijam, ki so jim pripadali - Bizjak je omenil varovanje stavb državnega zbora, predsednika države, ministrstev, vlade - pravosodni minister ni povedal, prav tako pa ni bil natančen, kdaj je prišlo do teh varovanj. "Obstajale so grožnje, ki pa - ponovno - niso kazale na državni udar ali državljansko vojno. Ni bilo ocene, da bi prišlo do ogrožanja s strani brigade Moris," je še dodal Bizjak.
Prav tako je Bizjak ponovil, da ni odobril namestitve protitankovskih raket na policijske oklepnike oz. bojne pripravljenosti policije, zaradi katere so policijski specialci po besedah Beznika odšli celo na tajno lokacijo. Sicer pa je možno, da je do namestitve raket prišlo tudi po dogodkih v Depali vasi, na primer v času odstavitve Janše v državnem zboru, vendar Bizjak o njih nič ne ve. "Nenazadnje Beznik ni navedel nobenih datumov v intervjuju," je dejal Bizjak in dodal, da ni nikjer argumentov, da bi prav specialna enota policije pripeljala državo leta 1994 na rob državljanske vojne.
Bizjak tudi nič ne ve o sestankih, na katere naj bi po besedah Beznika sklicali pripadnike brigade Moris, ker naj bi sodelovali pri "igricah" izmenjave dokumentov, ki so bili v povezavi s kasnejšo Depalo vasjo, na njih pa naj bi bila tudi tožilca Tomaž Miklavčič in Barbara Brezigar. Kar se tiče dokumentov v zvezi z afero Depala vas, pa je Bizjak dejal, da je teh precej, za nekatere pa se je že ugotovilo, da so ponarejeni.
