Nesrečna zgodba ima dve plati. Ena je plat predsednika Planinskega društva (PD) Bovec Roberta Rota, druga pa arhitektov biroja OFIS, ki so bivak zasnovali. A pojdimo po vrsti. Župan Občine Bovec Valter Mlekuž pravi, da bivak že od samega začetka ni bil postavljen na najbolj primernem mestu. Postavljen na izpostavljenem grebenu, je bil večkrat žrtev vetra in snega, ki sta ga poškodovala. S tem se strinja tudi Rot, ki pravi, da so ga na izpostavljeno mesto postavili arhitekti, kljub temu da je PD pridobilo dovoljenje zavoda za varstvo narave, da bivak postavijo v bližino koče Petra Skalarja, ki takrat ni obratovala. "Tja ga niso želeli postaviti, ker ne bi bilo tako fotogenično," je povedal in dodal, da je tudi oblika bivaka napačna, ker je previsok. "Vse skupaj je zgrešeno od vsega začetka," je jezno poudaril.
A z njim se ne strinjajo v arhitekturnem biroju OFIS, kjer poudarjajo, da so izpostavljeni predeli povsod v visokogorju, a da so za bivak naredili vse izračune, da to vse prenese. "Ideja je bila, da se bivak postavi tam in lahko noter prespijo jamarji, planinci in smučarji, ker je koča zaprta."
Kot pravijo, se je celotna saga začela, ko je bivak zaradi sporov izgubil stalnega oskrbnika, kar je pri objektih v visokogorju nujno. Takrat so jih člani jamarskega društva, ki so redno hodili mimo in včasih tam tudi prespali, začeli obveščati, da zatege niso primerno zategnjene, nekajkrat so bile potrgane, pred dobrim letom pa so prejeli prvo obvestilo, da se je v bivaku razbilo eno izmed notranjih stekel in so bile čez zimo dalj časa odprta vrata. V bivak je tako pihal veter, noter je naneslo tudi sneg. "Predsednik pa nas je začel obtoževati, da smo mi krivi, da bivak ni pravilno zgrajen in naj ga odstranimo ali v celoti saniramo. Bilo nam je hudo, ker smo v to vložili veliko dela," so pojasnili in dodali, da predsednik PD Bovec ni redno hodil k bivaku in si vzdrževanje narobe predstavlja.
Rot odgovarja, da bivak ne razpada zaradi pomanjkanja vzdrževanja. "Pravijo, da smo mi slabo vzdrževali bivak, ta pa razpada po šivih. Vzdrževanje je to, da ti zapreš vrata, okna, zamenjaš odeje in pometeš. Če na bivaku v visokogorju nastane takšna škoda, to ni težava oskrbovanja, ampak je težava drugje," je povedal. Kot dodaja, so za bivak skrbeli in o stanju sproti obveščali tako javnost kot arhitekte. "Stekla na bivaku niso bila razbita, ampak so zaradi torzijskih napetosti v bivaku popokala," je pojasnil in dodal, da tudi vrata niso bila nikoli odprta. "Ko bivak ni bil več zaklenjen, smo v izogib nezaprtih vrat namestili samozatezno utež, ki je delovala brezhibno. Vrata pa se po poškodbi res niso mogla več zapirati, ker je bivak rotiral, nastajale so vedno večje razpoke in posledično se vrata niso mogla več zapirati. Po navodilih arhitektov smo jih provizorično zaprli in zadelali," je pojasnil. Prav tako so pred vsako zimo zategnili tudi zatege, ki so lansko zimo zaradi obremenitve večje količine snega bivak še dodatno raztegnile.
Kot še dodaja, so arhitekte dve leti prosili, naj bivak popravijo, ker so imeli z njim ogromno stroškov. "Nikoli ga niso popravili, gor so poslali le dva fanta, ki sta uredila ojačitve, da bi bivak nehal razpadati," je povedal in dodal, da so arhitekti, ko je počilo steklo, za popravilo zahtevali plačilo v vrednosti več tisoč evrov. Arhitekti odgovarjajo, da so se po obtožbah, da bivak ni primerno projektiran in razpada odločili, da sami aktivirajo ekipo, ki je pregledala stanje. Organizirali so tudi novo steklo, ki že eno leto čaka na montažo na letališču Bovec. Ker pa jih je skrbelo, da za bivak, tudi če z lastnimi sredstvi popravijo steklo, ne bo nihče skrbel, so se z bovško občino in Planinsko zvezo Slovenije dogovorili, da z menjavo stekla počakajo na novega oskrbnika, saj so se ravno v tistem času dogovarjali z jamarji, da prevzamejo kočo Petra Skalarja, ki je prav tako že leta zaprta in vzporedno s tem tudi oskrbo bivaka. Po več mesecih pogajanj se je konec poletja izkazalo, da PD Bovec k temu ne da soglasja, tako da bi posledično tudi bivak ostal brez pravega skrbnika. "Posledično smo se zgodaj jeseni v dogovoru z Planinsko zvezo Slovenije odločili, da se bivak odpelje v dolino in morda prestavi na drugo lokacijo, kjer bo zagotovljeno primerno vzdrževanje."
Kot še pravijo arhitekti, je bivak montažni objekt, pri demontaži pa se je ves material ohranil, zato se ga brez težav lahko ponovno sestavi. Rot se sicer tudi s tem ne strinja. Kot pravi, bivaka niso razstavili, ampak se je podrl. Prav tako ni pripravljen za transport v dolino, saj kosi ležijo okrog bivaka, večina je pokrita s snegom, nekatere dele pa je veter že raznesel po Kaninskih podih. Kot pojasnjuje, je les prekrit s snegom in kot tak bo neuporaben za ponovno montažo. Arhitekti pa pojasnjujejo, da gre za križno vezane plošče, izredno trpežen material, tako da bodo objekt lahko ponovno sestavili in ga dali na drugo lokacijo.
Trenutno je bivak razstavljen, les je delno privezan na skale, delno pa prekrit s snegom in čaka na odvoz v dolino. Bovški župan pravi, da je poskušal posredovati in doseči, da se bivak razstavi, pelje v dolino, popravi in postavi na novo lokacijo. A kot kaže arhitekti in PD niso našli skupnega jezika.
Po podatkih predsednika PD Bovec je bil bivak odprt le eno zimo, kljub temu pa je bil dobro zaseden predvsem zaradi turnih smučarjev, ker je blizu žičnice. Kakšna usoda čaka bivak zdaj, še ni jasno. Medtem ko si predsednik Rot želi le, da se les odpelje v dolino, si arhitekti še vedno želijo, da se bivak znova zmontira, morda le na drugo lokacijo.
Žal gre za zelo nesrečno zgodbo z lokalnim društvom, ki naj bi oskrbovalo prelepo gorsko območje na Bovškem in upamo, da se že v bližnji prihodnosti zgodba odvije v bolj pozitivno smer. Škoda bi bilo, da ta žalostna zgodba vrže slabo luč tudi na druge, ki se z dobrimi nameni in prostovoljstvom trudijo ohranjati pozitiven planinski duh. Upamo, da se bo nekoč rešila tudi trenutno brezizhodna situacija okrog zemljišča in Koče Petra Skalarja, da morda uspe novim oskrbnikom zimsko sobo postaviti nazaj, pravijo arhitekti.
KOMENTARJI (145)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.