Država in lokalna skupnost si ne bi smeli dovoliti, da Romi živijo v pogojih, ki vladajo v Škocjanu, pravi predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc. Sam si je to naselje, ki je "prava katastrofa", ogledal in takšnega življenja si po njegovem ne zasluži nihče v Sloveniji.
Horvat Muc je dejal, da je v četrtek obiskal Rome v neformalnem naselju Dobruška vas v Škocjanu, kjer živi 250 ljudi. Kot pravi, nekatere tamkajšnje družine nimajo dostopa do vode, elektrike in sanitarij, podgane in miši so povsod.
A večina Romov v Sloveniji živi v revščini in so socialno izključeni na področjih izobraževanja, zaposlovanja in nastanitve. Podrobnih podatkov o številu Romov, ki živijo v revščini, ali drugih družbeno-gospodarskih kazalnikov po podatkih Amnesty International (AI) ni na voljo, saj se ti ne beležijo po etnični pripadnosti. Po podatkih raziskave iz leta 2007, ki jo je opravila strokovna skupina za reševanje prostorske problematike romskih naselij, pa je v Sloveniji 105 romskih naselij, v katerih živi okoli 9000 ljudi.
Zaposlenih je domnevno le od dva do deset odstotkov vseh Romov. To je rezultat izključenosti in ločevanja v izobraževalnem sistemu, saj 98,2 odstotka brezposelnih Romov na Dolenjskem in 90 odstotkov v Prekmurju denimo ni končalo osnovne šole, navaja poročilo vlade o položaju romske skupnosti v Sloveniji za leto 2010.
A poročilo AI z naslovom Vzporedna življenja: Romom v Sloveniji nista zagotovljeni pravici do ustreznega bivališča in vode, ki ga je AI Slovenija (AIS) predstavila v sredo, kaže tudi, da Romom ni zagotovljen dostop do ustreznih bivališč, vode in sanitarij.
Horvat Muc ocenjuje, da v poročilu kar nekaj stvari ne drži, na primer pri bivanjskih razmerah na Dolenjskem ni vse tako, kot je napisano. V popolnosti se pa strinja z opozorilom AI, da je na Dolenjskem, v Posavju in v Beli krajini veliko romskih naseljih neurejenih, brez vode in elektrike in da so ljudje zaradi tega tudi zdravstveno ogroženi.
"Marsikaj se je spremenilo v pozitivno smer. Res pa je, da 30 odstotkov romskih naselij na jugovzhodnem koncu Slovenije nima vode in jih je nekaj brez elektrike," pravi Horvat Muc. Prepričan je, da bi v sodelovanju z romsko skupnostjo lahko marsikaj uredili, če bi bila dobra volja tako lokalne skupnosti kot države. Osnovne življenjske pogoje bi morali zagotoviti vsem ljudem, je še dodal.
Tudi predsednik Foruma romskih svetnikov Darko Rudaš meni, da je položaj Romov v Sloveniji različen, a na splošno slab. Sam ocenjuje, da je to posledica "vzpostavitve neustreznega, nepartnerskega odnosa države". Ugotavlja odsotnost lokalnih skupnosti pri urejanju bivanjskih razmer Romov, zato je prepričan, da mora lokalna skupnost najprej legalizirati neformalna naselja in nato zgraditi potrebno infrastrukturo. Od države pričakuje novo strategijo, ki bo izboljšala bivanjske razmere Romov v Sloveniji.
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je pojasnil, da se poročilo AI pretežno osredotoča na nekatere kritične že znane primere, žal pa izpušča vse primere pozitivnega razvoja ostalih romskih naselij. Statistični podatki kažejo tudi to, da so na omenjenem področju vidni napredki.
"Urad za narodnosti nima pristojnosti, da konkretno določa ukrepe za izboljšanje življenja Romov, kajti tako organi državne uprave kot tudi občine in zveze romskih društev v skupnem dialogu določamo vse potrebno za boljšo kakovost bivanja Romov v Sloveniji," poudarja Baluh. Kot strokovna vladna služba ne more podati svojega osebnega mnenja, kaj bi bilo treba narediti za izboljšanje življenja Romov, lahko pa zatrdi, da si urad prizadeva in teži k njihovemu kakovostnejšemu življenju.
Strateški cilji nacionalnega programa ukrepov za Rome so izboljšati izobrazbeno strukturo pripadnikov romske skupnosti, vključiti v procese izobraževanja predšolske otroke, mlade in odrasle pa vključiti v nadaljnje izobraževanje v skladu z načelom vseživljenjskega učenja. Uresničevanje programa ukrepov pa se in se bo po njegovih navedbah spremljalo na letni ravni s pomočjo evalvacijskih ukrepov.
EU sicer poudarja, da mora biti nediskriminacija del vsake resne nacionalne strategije o Romih. Evropska komisija namerava aprila predstaviti evropsko strategijo o Romih, imenovano okvir EU za nacionalne strategije za integracijo Romov. Države članice bo povabila, naj predstavijo svoje nacionalne strategije.
Ocenjujejo, da je Romov, ki na ozemlju današnje Slovenije bivajo že od 14. stoletja, med 7000 in 12.000 oziroma 0,5 odstotka celotnega prebivalstva. Večina jih živi na Dolenjskem, v Posavju in Beli krajini ter v Prekmurju.
