Osnutek končnega poročila o delu komisije DZ, ki se ukvarja z vprašanjem izbrisanih, je treba v celoti zavrniti, ker ne odraža ugotovitev komisije, meni poslanec Anton Anderlič (LDS). Presenetilo ga je, da je predsednik komisije Robert Horvat (SDS) v sredo predstavil osnutek, pri tem pa pojasnil, da se je odločil, da ne bodo več nadaljevali zaslišanj, ne glede na to, da vseh prič še niso zaslišali.
Poslanec LDS napoveduje, da bodo do prihodnje srede, ko bo komisija zasedala, pripravili ugovore in predloge za spremembo poročila. O tem, kakšno je končno število izbrisanih, je po njegovem mnenju sporno govoriti, saj to verjetno nikoli ne bo znano. "Za mnoge, ki se niso javili ali so v tem času umrli, ne bomo nikoli vedeli," je pojasnil. Vprašanje po njegovem mnenju je, ali je vsak, ki je bil izbrisan, prišel do svojega zadoščenja in do izdaje dopolnilne odločbe.
Tudi Darja Lavtižar Bebler (SD) se strinja, da ni pomembno, kolikšno je dejansko število izbrisanih, ampak da za vsako številko stojita konkretno ime in priimek osebe, ki so ji bile kršene človekove pravice.
Poslanka je komisijo označila kot prispodobo "velike farse parlamentarne preiskave". Po njenih besedah so pobudniki preiskovalne komisije izvedbo dokazov in zaslišanje prič utemeljevali na napačnih, izmišljenih predpostavkah, da gre za umetno ustvarjeno število izbrisanih.
Komisija je po mnenju poslanke delala nekorektno, nestrokovno in lažnivo. Kot pojasnjuje, ni bilo jasno, kaj je namen komisije, razen to, da se za nastale razmere okrivi sedanjo ministrico za notranje zadeve in se dokaže, da ministrstvo ni delalo strokovno.
Po njenih besedah se pri tem zastavlja vprašanje, kaj je počela prejšnja vlada s svojim notranjim ministrom, ki je bil zavezan, da dela v skladu z odločbami ustavnega sodišča. Te so namreč, kot pravi, povsem jasno nakazovale rešitev problema izbrisanih.
Glavna ugotovitev, da ni nihče zlorabil politične funkcije
Po mnenju Franca Jurija (Zares) je bistvo ugotovitev komisije skrito nekje sredi osnutka poročila, kjer piše, da komisija ni ugotovila neposredne politične odgovornosti za prirejanje ali politično motivirano štetje izbrisanih. Komisija tako ni uspela ugotoviti tistega, čemur je bila namenjena, zato se je ukvarjala z domnevno nestrokovnostjo na ministrstvu, poudarja Juri. Ob tem dodaja, da verjame, da je v času prejšnje vlade na ministrstvu vladala nestrokovnost.
Hrovat je namreč ob predstavitvi osnutka poročila dejal, da je prišlo do neutemeljenega povečanja števila izbrisanih zaradi nestrokovnega dela notranjega ministrstva. Po njegovih trditvah je pravo število izbrisanih 18.305 in ne 25.671.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.