Bistveno ostaja neusklajeno

Minister za javno upravo Gregor Virant ter predstavniki vrhovnega sodišča, sodnega sveta in sodniškega društva so predstavili rezultate pogajanj o plačah sodnikov. Pogajalci se niso uspeli uskladiti pri bistvenih vprašanjih - osnovni plači in dodatku za delovno dobo, uskladili pa so se glede dodatkov za delovno uspešnost in povečan obseg dela. Predlog zakona bo v vladno proceduro poslan v četrtek, v veljavo pa bi lahko stopil že 1. julija.

Pogajalci vladne in pravosodne strani so se sicer strinjali glede višine osnovne plače predsednikov sodišč, niso pa se mogli uskladiti glede osnovne plače sodnikov. Vladna stran se je približala zahtevam sodnikov in je za en plačni razred zvišala osnovne plače okrajnim (iz 39. v 40. razred) in višjim sodnikom (iz 47. v 48.) ter vrhovnim sodnikom svetnikom (iz 56. v 57.), vendar niso ustregli zahtevam predstavnikov sodnikov, ki so zahtevali razvrstitev med 45. in 60. plačnim razredom.

Nerešeno je ostalo tudi vprašanje dodatka na delovno dobo. Pravosodna stran je zahtevala 0,5-odstotni dodatek na dopolnjeno leto delovne dobe za nazaj in 0,3-odstotni dodatek za dopolnjeno leto delovne dobe za naprej. Vlada na to po Virantovih besedah "ni mogla pristati", saj bi se celotna masa plač v javnem sektorju zvišala za štiri odstotke, kar bi pomenilo približno 120 milijonov evrov na letni ravni.

Dogovor o stimulativnem delu plač

Uskladili pa so se glede variabilnega oz. stimulativnega dela plač. Del plače za delovno uspešnost se bo dodeljeval glede na oceno delovne uspešnosti sodnika, ki jo bo podal predsednik sodišča. Dodeljeval se bo enkrat letno v višini največ dveh osnovnih plač, tako kot velja za celotni javni sektor. Dodatku za delovno uspešnost bosta namenjena dva odstotka celotnih sredstev za plače.

Sodniku se bo poleg tega lahko dodelil tudi dodaten del plače za povečan obseg dela, ki se bo črpal iz t.i. plačnih ostankov. Poleg tega zakon predvideva dodatke za povečan obseg dela v okviru projekta za odpravo sodnih zaostankov. Sredstva za te dodatke bo vsako leto določil DZ z zakonom o izvrševanju proračuna glede na uspešnost izvajanja projekta za odpravo sodnih zaostankov.

Merila za dodeljevanje dodatkov, ki ne smejo biti zgolj kvantitativna, mora sodni svet določiti do 15. julija. Ta del zakona bi se tako po Virantovih besedah lahko začel izvajati že letos, sredstva za izplačilo dodatkov za odpravo sodnih zaostankov pa bodo črpali iz letošnjega proračuna.

Uskladili so se tudi glede dodatkov, vendar pa gre po Virantovih besedah tu za manj pomembno stvar, saj dodatki za npr. delo v neugodnem času v sodstvu predstavljajo majhen del sredstev.

Po Virantovih besedah je nov predlog zakona usklajen z odločbo ustavnega sodišča, enake analogne rešitve pa uvajajo tudi za tožilce. Fiksna sredstva sicer ostajajo nespremenjena, vendar pa prihaja do strukturnih sprememb v korist sodnikov začetnikov, kar bo spodbuda za zaposlovanje mladih pravnikov. Trimesečna pogajanja so sicer bila po njegovih besedah "korektna, konstruktivna in intenzivna".

Predsednik vrhovnega sodišča Franc Testen se z Virantom strinja o kvaliteti pogajanj, kljub temu pa ni zadovoljen z izidom pogajanj. Poudaril je, da "bistvo ostaja neusklajeno", saj bodo sodniki še naprej plačani premalo. Vlada je po njegovih besedah odločbo ustavnega sodišča upoštevala le v tem, da se plača v nominalnem znesku ne bo znižala nikomur, realno pa se bo. Poudaril je še, da so z vladnimi pogajalci ostali neusklajeni pri vprašanju, s katerim aktom naj se ureja vprašanje sodniških plač - sodstvo je namreč predlagalo urejanje v okviru zakona o sodniških službah.

S Testenom se strinja tudi predsednik sodnega sveta Marjan Pogačnik, ki je dodal, da bi osnovne plače morali zvišati tudi okrožnim in vrhovnim sodnikom. Strinja se sicer z novo osnovno plačo predsednikov sodišč, vendar pa meni, da so osnovne plače sodnikov "podvrednotene".

Tudi predsednica Slovenskega sodniškega društva Janja Roblek je dejala, da so bila pričakovanja, glede na odločbo ustavnega sodišča, "višja od tega, kar je danes pred nami". Meni, da bodo zaradi sprememb pri dodatku na delovno dobo mladi sodniki sicer pridobili, starejši pa bodo izgubili. Dodala je še, da glede na nezadovoljstvo članov sodniškega društva, obstaja velika verjetnost za nov ustavni spor.