Višja strokovna šola Biotehniškega centra Naklo (BC Naklo) v svojem delovanju daje velik poudarek trajnostnemu razvoju podeželja, kar je nujnost v okolju, v katerem živimo in ustvarjamo. Pomen trajnostne rabe vnašajo v vse ravni izobraževanja ter usposabljanja, v razvoj in raziskovanje, mednarodno sodelovanje ter v strokovno prakso.
Dveletni višješolski študijski program naravovarstva je zasnovan modularno, velik poudarek pa je dan praktičnemu izobraževanju. Študenti BC Naklo tako med drugim sodelujejo tudi v naravovarstvenih projektih, kakršen je bil tudi projekt ALPA, ki je potekal v letih od 2012 do 2015, in v katerem so se prostovoljci udeleževali akcij čiščenja alpske kislice na planini Korošica.
Naravovarstvena akcija pod vodstvom dr. Marije Gregori je bila usmerjena na območja travišč, ki predstavljajo življenjski prostor številnim rastlinskim in živalskim vrstam in imajo status varovanega območja NATURA 2000. V neposredni okolici planinske koče na planini Korošica (1.554 m) se je iz prekopane zemlje ročno pobiralo korenike alpske kislice. "Cilj akcije je bil najti uspešno metodo za zatiranje alpske kislice v območju NATURA 2000. Alpska kislica namreč ogroža habitat volkovja in ker govedo ne je alpske kislice, ta ogroža tudi obstoj paše na planini," je o ciljih akcije povedala dr. Gregori, sicer vodja Raziskovalne enote v okviru Višje strokovne šole Biotehniškega centra Naklo.
Napis pod sliko:
Cilj študija je tudi opolnomočiti študente, da se samoiniciativno lotijo podobnih akcij. Tako so se lani študenti naravovarstva lotili projekta ozaveščanja o invazivnih tujerodnih vrstah in odstranjevanja. Za odstranjevanje so se osredotočili predvsem na žlezavo nedotiko. Ta rastlina je skupaj z nekaterimi drugimi invazivkami povsem izrinila domorodno obrežno vegetacijo rek in potokov, v primeru nekaterih rek, npr. Soče, Kolpe in Krke, in njihovih pritokov pa ta grožnja še obstaja, saj je širjenje s posameznih, sedaj še izoliranih nahajališč ob teh rekah verjetno nemogoče zaustaviti. Študenti so se tako lotili odstranjevanja žlezave nedotike iz potoka Belca v vasi Suha (Predoslje). "Izvedli pa smo tudi več izobraževanj, kjer smo opozarjali na škodljive vplive invazivnih tujerodnih vrst in učili prepoznavati nekaj najpogostejših invazivk v naših krajih," je še dodala ena izmed organizatoric akcije študentka Anja Jakše.
VABLJENI! Informativna dneva za vse, ki vas zanimajo bioteVABLJENI! Informativna dneva za vse, ki vas zanimajo biotehniška področja, življenje in delo na podeželju, hortikulturne rešitve ter varovanje narave: – v petek, 12. 2. 2016, ob 17. uri za redni in izredni študij; – v soboto, 13. 2. 2016, ob 11. uri za redni in izredni študij. |
BC Naklo je zelo usmerjen v uporabne raziskave – in k temu spodbuja tudi študente. Nace Mihelič, zdaj že inženir naravovarstva z diplomo v žepu, je denimo raziskoval stanje populacije divjega petelina v Zgornjesavski dolini. "Za takšno tematiko sem se odločil zaradi zanimanja za vrsto, ki povsod po Sloveniji močno številčno upada," pove. Primerjal je stanje populacije med letoma 1986 in 2014.
"Opazovanje divjega petelina poteka na rastiščih. Rastišče je prostor, kjer se v obdobju parjenja zbirajo samci. Obdobje parjenja pri divjem petelinu traja od začetka aprila do druge polovice maja. V tem času lahko najbolj točno preštejemo odrasle pojoče samce, število celotne populacije pa izračunamo, saj v našem prostoru velja, da je spolno razmerje samcev in samic približno 1 : 1. Petelin začne peti približno uro in pol pred sončnim vzhodom, ostale ptice v gozdu pa približno uro pred sončnim vzhodom. Ravno v te pol ure peteline najbolj učinkovito popišemo, saj se jih zaradi zelo tihega petja samo v popolni tišini sliši daleč," z navdušenjem razlaga diplomant Nace.
Nace je v svoji diplomski nalogi potrdil strm upad populacije divjih petelinov, vrsta je v Zgornjesavski dolini ogrožena do te mere, da se lahko zgodi, da petelin že čez 10 let ne bo več prisoten. "Predvsem gre tu za več motečih dejavnikov: od petelinu neprimernega gospodarjenja z gozdom do povečane stopnje nemira v okolju, ki je posledica naraščajočega trenda rekreacije v naravi, ter seveda nabiralništva jagodičja, ki je v poletnem času glavna petelinova hrana," dodaja inženir naravovarstva, ki je sicer zelo dejaven v svoji stroki. "Imam srečo, da lahko veliko sodelujem z Društvom za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, pri popisih ter z izdelavo gnezdilnic. Včlanil sem se tudi v Društvo za preučevanje rib Slovenije, saj opažam, da so naši vodotoki precej ogroženi. Sem tudi član lovske družine Dovje, kjer večino delovnih ur opravimo s košnjo in obžagovanjem visokogorskih pašnikov, da se ne zaraščajo," še dodaja.
Utrinke z različnih terenskih vaj ter sodelovanja v projektih (doma in v tujini) si lahko ogledate na Facebook strani Biotehniškega centra Naklo.
