'Bili smo zlate ribice v akvariju z morskimi kužki'

Omrežja, ki naj bi vodila politiko, so zadnji teden spet na tapeti. Nanje je prst usmeril premier v odhodu Miro Cerar, takoj se je razvnela debata. Konkretno o njih, predvsem iz lastne izkušnje kot nekdanja županja Ljubljane, je za Preverjeno govorila Vika Potočnik, tudi nekdanja članica LDS.

"Mi vemo, da imamo v političnem prostoru dve stalni stranki – SD in SDS. Ti dve stranki sta razpredli svoje mreže, naj si gre za gospodarstvo ali pa za druge sisteme. Vsak, ki pride na oblast, si želi nastaviti svoje kadre, ti kadri pa seveda ne poznajo omrežja, mrež in podzemlja, ki zdaj vodijo Slovenijo."

Pavle Gantar, zadnji predsednik stranke Zares, je zato prepričan, da prihajamo v svet postpolitike, ko se politično odločanje ne dogaja več v parlamentu ali vladi, ampak skozi omrežja, multinacionalke, neformalne centre odločanja. In spomni, da je "v profesionalni politiki naletel na iste tipe preigravanj, malih zarot, sklepanja koalicij, načelnih, nenačelnih, kot sem jih bil vajen recimo s fakultete, a to se dogaja na višji ravni."

Nekdanji politiki, ki so danes daleč od nje, nekateri tudi zaradi trpke izkušnje, razlagajo o pečatu, ki ga pusti politika. Da "politična obrt zahteva profesionalce, to ni stvar za amaterje", pravi nekdanji predsednik Državljanske liste Gregor Virant. "Če je nekdo uspešen v drugem poklicu kot pravnik, zdravnik ali kaj podobnega, še zdaleč ne pomeni, da bo uspešen tudi v politiki, kar poglejte, kdo je preživel na dolgi rok v slovenski politiki."

Iskanje novih ljudi, ki bodo naredili družbo boljšo, ni slovenski unikum, v tem se je znašla zahodna demokracija, ker da se je izpel ta klasični sistem, vsebin, ki bi ljudi pritegnile ni, pravi Dominik S. Černjak, nekdanji predsednik Stranke mladih Slovenije, predvsem pa ni politikov, ki bi prave vsebine začeli odpirati. "Bili smo kot zlate ribice v akvariju z morskimi kužki," pravi Černjak. Da so preveč iskreni igralci, "žrtev politične matematike in predvsem političnega inženiringa, nobenemu nismo ustrezali, ker smo bili samosvoji," dodaja Černjak.

In mantra novih obrazov se nadaljuje tudi letos. Začetno navdušenje volivcev, ki so na zadnjih volitvah največ glasov namenili prav "novim obrazom", hitro pojenja.

Nekdanji minister za razvoj ter izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk vidi razlog v tem, da volivci "izvolijo nepolitika, potem pa ta človek postane politik." Nove stranke pa so zaželene, "po eni strani zaradi slovenskega pregovora, da je politika ku***, po drugi strani zaradi tega, ker so nas v prejšnjem režimu učili, da je strankarska politika nekaj slabega, da smo v Jugoslaviji odkrili nekaj boljšega, in to se še kar vleče", sklene Turk.

Dušan Plut, prvi predsednik Zelenih Slovenije, pristavi, da "tem novim obrazom vedno na novo nasedamo. Na političnem področju želimo političnega odrešenika, ki nas bo rešil vseh problemov, in to je seveda nov obraz, gledamo na vizualno podobo politika, ne gledamo pa na njegova programska izhodišča. Če pa pogledamo bilanco, kaj so novi politični obrazi prinesli, pa je njihov izplen za izboljšanje kakovosti življenja ponavadi zelo skromen."